Družba zaljubljenih vase?

Za življenje 19. 10. 2020, 12:36 | Rok Mihevc

Gotovo poznate zgodbo o lepem mladeniču Narcisu, ki se zaljubi v Nimfo, zaljubljen tava po gozdu, sede k studencu in v gladini zagleda svojo podobo. Ko jo vidi, se zaljubi vanjo, to je bilo Nimfino maščevanje in tako obstrmi in obsedi, »požene korenine«, v resnici pa je obstal za vedno ob tej vodi in se spremenil v narciso, rožo, ki požene vsako pomlad. O narcizmu, tej motnji osebnosti, smo govorili v tokratni oddaji »Za življenje«, z zakoncema Vereno in Andrejem Perko.

Zgodba pokaže, kako človeku že od nekdaj ni bilo tuje biti pretirano samoljuben, pravi Verena Perko. »Komur se to zgodi, odmre sam v sebi, se spremeni v lepo dišečo rastlino, ne pa v človeško bitje, ki se naj bi odgovorno obnašalo do drugih. To so včasih težje prenašali in prepoznavali kot škodo skupnosti. Danes je drugače, takšen biti je »in« in super, kar postane značilnost naše sodobne družbe.«

Kje v razvojni psihologiji otroka se prvič zatakne, kdo mora odpovedati, da se otrok razvije v tako nezdravo osebnost, ki vidi samo sebe? Pri narcizmu gre za patološki razvoj identitete, za patologijo »selfa«, pojasnjuje Andrej Perko. »Govorimo o egu in selfu. Self je, kot če poslušamo otroka, ki pravi »sam, sam«. Samozaupanje, samostojnost, samozadostnost, to naj bi bil self.« Pri drugih motnjah osebnosti pa gre za ego modifikacije, spremembe na strukturi osebnosti, gre v napačen razvoj. »Gre za to, da se takšen pojav prepleta z nizkim samovrednotenjem. Na zunaj se takšen človek kaže v grandioznosti, v bistvu pa gre za nizko samopodobo, za izgubo drugega idealiziranega.«

Prisluhnite celotnemu posnetku oddaje Za življenje

"Idealizacija omogoča posamezniku, da se zliva z drugim, ker pa se ne more zlivati z idealnim drugim objektom, se usmeri v samega sebe. Narcistična oseba išče drugega, da se lahko zliva z drugim in da lahko v njem zgradi fragmantiran self v celoto. Formiranje selfa je odvisno od matere, kako je naravnana na potrebe otroka, ali jih je sposobna zadovoljevati. Takrat je oblikovanje identitete, selfa, zelo ranljivo. Pomanjkanje empatičnega odnosa na eni strani in pretirano vdiranje v otroka na drugi strani oz. zanemarjajoča vzgoja." Razvije se lažni self. Zakaj gre tukaj? »Človek ponuja ta lažni self kot brezhiben zunanji »imidž«, da bi se zaščitil navznotraj. Tako se oropa pristne in intimne komunikacije z drugimi ljudmi.«

Prisluhnite še:

• Kaj se nam kot družbi piše, glede na to, da so starši precej z doma, otroci so prepuščeni napravam? Bodo kdaj naredili »aplikacijo«, ki bo nadomestila starše do te mere, da ne bo možen noben odklon?
  
  
• Če imamo enega otroka, se pričakuje njegovo genialnost. Veliko podpore je njegovi grandioznosti, malo pa občutka za njegove resnične potrebe. Takšen otrok kasneje pričakuje, da ga vsi občudujejo.
  
  
• Kako prepoznati takšno motnjo narcizma? So kakšne besede, dejanja, občutki?
  
  
• Kako pomagati takšnim ljudem? »Ti nimajo kapacitete, da bi izhajali iz sebe. Krivdo za svoje težave bo vedno iskal pri drugih.«
  
  
• Bistvo narcizma je občutek manjvrednosti in občutek nesprejetosti.
  
  
• Kako smo izrinili Boga iz naših življenj, kako gre za duhovni boj med svetim in zlim. Kristjani smo poklicani, da se borimo z orožji, ki jih imamo – molitvijo in dobrimi deli.
  
  
• Kristjani smo poklicani k upanju. Je res ves svet proti temu upanju? Povezujemo se z ljudmi, s katerimi gojimo enake vrednote in jih preko lastnega življenja sporočimo tudi drugim.
  
  
• O moralnem čutu v času koronavirusa.

Ob koncu pa Verena in Andrej Perko spodbudno: »Prav skozi globoko osebno vero človek lahko te manjke nadomesti. Vsak človek je na osebni ravni svobodno bitje in lahko, kljub pogojem, v katerih je živel in se oblikoval kot otrok, iz sebe napravi drugačno osebnost. Že Frankl je presegel psihološki pogled na človeka in poudarjal duhovno komponento, da tudi sam sooblikuješ svojo odločitev in življenje.«