Andrej Perko
Andrej Perko: Če otrok postaja nevaren sebi, je treba postaviti zid, ne plot
Oddaje Rok Mihevc
Učitelji in starši na lastni koži že lahko občutijo pasti preveč permisivne vzgoje. Zakaj ta ni obrodila sadov, je v rubriki Iz Betanije spregovoril Andrej Perko.
Bistvo vzgoje je, da se imata starša rada in otrok srka ta njun odnos, je opozoril Perko. »K meni prihajajo ljudje, ki sprašujejo, kaj narediti z odraslimi fanti in puncami, kjer ni očeta, da bi napravil red, matere so pogorele, sinovi pa jih ne jemljejo resno. Sam jim odgovorim, da nimam pojma, saj sem svoje otroke vzgajal z notranjim čutom.«
Ta negotovost je po njegovem mnenju posledica današnjega časa, saj otroci odraščajo brez močnih očetov. »Mame pa se pritožujejo, kako ne sodelujejo. Otroci se hitro prilagodijo na takšno vzdušje v družini in hitro vedo, da očeta ni in izigrajo situacijo.«
Vsi starši hočejo otrokom dati najboljše potovalke, a je toliko pasti. »Največja od njih pa je po mojem mnenju, da ni več očeta in se ga dobesedno izrinja. Če pogledate naokoli, vidite nove zakone, ne sme se več fizično kaznovati. Ne zagovarjam, da mora oče pretepsti otroka, mora pa postaviti meje. Če otrok postaja nevaren sebi, je treba postaviti zid, ne plot. In tu ima ključno vlogo oče, ne mama. Zato pa je tudi vse narobe, saj se izrinja njegova vloga in pomen.«
Če lahko ženska popolnoma enako funkcionira kot moški, je dejansko nepotreben in današnji svet, predvsem zaradi kapitala, vzgaja otroke brez lastne hrbtenice. »Če ni očeta, vertikalne avtoritete, je tudi ne more biti. Gre za zaroto, kako vse te ljudi, ki prihajajo iz teh družin, vzgojiti, da ne bodo nevarni za družbo, kapital in da bodo orodje v njihovih rokah.«
Rubrika "Iz Betanije" trikrat na teden prinaša raznolike vsebine: od obravnavanja pasti sodobnega načina življenja, izzivov zakonskega življenja in vzgoje, do duhovnih spodbud in vsebin za starejše. Naš namen je, da bi iz Betanije (hiše stiske) odšli spodbujeni in vsaj malo manj obteženi.
