Kakšno priložnost so zamudili poslanci?

Slovenija | 17.06.2020, 10:15 Alen Salihović

Če je bilo sprva pričakovano, da jo ima, pa je v zadnjih dneh postajalo vse bolj jasno, da pravnik Andraž Teršek nima zadostne podpore pri imenovanju za ustavnega sodnika. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti, osem glasovnic je bilo neveljavnih. V delu opozicije menijo, da rezultat kaže na trdnost koalicije, Teršek pa se kljub neizvolitvi ne počuti kot žrtev političnih igric. Predsednik republike Borut Pahor bo najkasneje v 14 dneh ponovil izbirni postopek.

Teršek se bo po neuspeli kandidaturi, vrnil k svojemu delu, o tem, da bi se prijavil na ponovljeni razpis, pa še ni razmišljal. Dogajanja Teršek ne dojema z razočaranjem. »Če bi bil izvoljen, bi opravljal svoje delo v malce drugačni obliki, z več moči in vpliva. Tako se bom pa vrnil k dosedanjemu delu,« je pojasnil v izjavi za medije po glasovanju v državnem zboru.

Zato se zdi, da si zakonodajna veja oblasti želi šibko ustavno sodišče, ki ga bo mogoče podrejati tej ali oni politiki.

Ustavno sodišče je ključna institucija za delovanje slovenske ustavne demokracije. Ta bo tako močna, kot je močno, pošteno in neodvisno njeno ustavno sodišče in njegove sodnice ter sodniki, je za Radio Ognjišče zapisal izredni profesor dr. Jernej Letnar Čenič. Dodal je, da je trenutna sestava državnega zbora zamudila priložnost, da bi na Beethovnovo ulica 10 poslala vrhunsko sodnico ali sodnika, ki sta svoje dosedanje življenje posvetila doslednem spoštovanju vladavine prava in varstva človekovih pravic. Po njegovih besedah smo takšni praksi hrama demokracije v zadnjih šestih letih pogosto priča. "Zato se zdi, da si zakonodajna veja oblasti želi šibko ustavno sodišče, ki ga bo mogoče podrejati tej ali oni politiki," je jasen Letnar Černic, ki še dodaja, da najmanjšo odgovornost v zadnjem primeru nosi predsednik republike, ki je predlagal dva odlična kandidata, ki bi okrepila delovanje ustavnega sodišča. Po pisanju Letnar Černiča je nauk celotne zgodbe, da bodo potencialne kandidatke oziroma kandidati, ki so predani vladavini prava in varstvu človekovih pravic, desetkrat premislili preden se bodo prijavil na razpis za mesto ustavnega sodnika oziroma se odzvali na povabilo predsednika republike.

In kar najbolj žalosti, slednje ne velja le za dediče režima s politične levice, ki so iz podobnih ideoloških razlogov nedavno sramotno izločili vrhunsko strokovnjakinjo, dr. Verico Trstenjak. Temveč očitno tudi na politiko, ki naj bi izvirala iz vrednot slovenske pomladi.

Podobno ocenjuje tudi urednik portala Domovina.je Rok Čakš: »Naši (stari) starši so se o družbeno-političnih temah na smrt bali govoriti v času komunizma. A očitno tudi desetletja kasneje, ob vsem poveličevanju širokih mej svobode izražanja, ni vseeno, kdo kaj javno reče. Oziroma je treba biti previden, saj se nikoli ne ve, kdaj bo izrečeno na poti vertikalne družbene mobilnosti iztrgano iz konteksta vsebine, časa in prostora ter uporabljeno proti njemu. In kar najbolj žalosti, slednje ne velja le za dediče režima s politične levice, ki so iz podobnih ideoloških razlogov nedavno sramotno izločili vrhunsko strokovnjakinjo, dr. Verico Trstenjak. Temveč očitno tudi na politiko, ki naj bi izvirala iz vrednot slovenske pomladi. No, današnja odločitev bo morda nekatere še okrepila v argumentu, da z dediščino režima ni povsem počiščeno na obeh političnih polih.«