Zobčeva: Temeljno vodilo mojega dela je zavezanost varovanju človekovih pravic

Slovenija | 03.06.2020, 19:13 Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico.

Kot je povedala Zobčeva, ki je že dve leti s soprogom Janom Zobcem gostja naših oddaj „Spoznanje več, predsodek manj", se je za kandidaturo med drugim odločila, ker meni, da mora biti ustavno sodišče uravnoteženo, kar pomeni, da mora imeti tako ustrezno število teoretikov kot praktikov. Sama je kot sodnica na vrhovnem sodišču praktik, zato je prepričana, da bi lahko s svojimi izkušnjami "bistveno prispevala h kakovosti sicer teoretično dobro podkrepljenega ustavnega sodišča".

Če delam 18 let, je to v okoli 2000 zadevah. Nobenega dvoma ni, da je bilo v tem času ugodeno tudi komu iz leve politične opcije.

Zobčeva po poročanju STA meni, da je dobro, da ustavno sodišče obravnava veliko število pritožb: "Ker če so človekove pravice opisane samo v ustavi, je to le gola črka na papirju. Če hočemo, da bodo človekove pravice uresničene, morajo imeti ljudje pravico do pravnega sredstva."

Odgovorila je tudi na očitke, da naj bi bila "trdo jedro SDS", kar naj bi dokazovale zadeve Sikošek, Kangler in Novič, v katerih je na vrhovnem sodišču odločala kot sodnica poročevalka. "Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Res je, da poročevalec pripravi vse potrebno za razsodbo, a na koncu mora biti odločitev usklajena z večino ostalih članov senata," je dejala.

Kot sodnica poročevalka na leto odloča v več kot 100 zadevah. "Če delam 18 let, je to v okoli 2000 zadevah. Nobenega dvoma ni, da je bilo v tem času ugodeno tudi komu iz leve politične opcije," je dejala. Nasploh, razen, ko je šlo za zadevo Kangler in Patria, ni vedela, komu politično pripadajo posamezni obdolženci, je dejala.

Nekateri mediji so ji očitali tudi udeležbo na pravnem simpoziju združenja The Federalist Society v ZDA, ki naj bi močno zastopalo republikansko interpretacijo prava. Po besedah Zobčeve gre za najštevilčnejšo pravniško organizacijo v ZDA, med njenimi člani pa je tudi pet od devetih ameriških zveznih vrhovnih sodnikov, njenih dogodkov pa se udeležujejo tudi sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ker če so človekove pravice opisane samo v ustavi, je to le gola črka na papirju. Če hočemo, da bodo človekove pravice uresničene, morajo imeti ljudje pravico do pravnega sredstva.

Glede izjave premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji enega najbolj spolitiziranih sodišč, pa se ni želela opredeliti. Kot je dejala, ima vsak pravico do svojega mnenja.

Zobčeva je rojena leta 1955. Diplomirala je leta 1979 na pravni fakulteti. Istega leta se je zaposlila kot pripravnica na ljubljanskem javnem tožilstvu, nato je kariero nadaljevala kot kazenska sodnica na Temeljnem sodišču v Ljubljani. V devetdesetih letih je postala sodnica višjega sodišča, leta 2002 pa vrhovnega.

Kandidat tudi Andraž Teršek

Poleg nje predsednik republike Borut Pahor na izpraznjeno mesto ustavnega sodnika, 14. julija namreč poteče mandat ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa, predlaga še Andraža Terška, ki se je danes tudi predstavil javnosti.

Dejal je, da si bo v primeru izvolitve za ustavnega sodnika prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti dodatno širi in povečuje. To je namreč temelj njegovega dosedanjega in prihodnjega dela, kjer koli že bo, je dejal v predsedniški palači, kjer sta se danes predstavila kandidata za ustavnega sodnika.

Poudaril je, da se je za kandidaturo odločil, ker želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče.