Dr. Dr. Jaklič o pobudah za oceno ustavnosti omejitev: Izkazati morajo pravni interes

Slovenija | 26.05.2020, 10:09 Alen Salihović

Ustavni sodniki so v času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji prejeli več pobud za oceno ustavnosti omejitev, ki jih je za zajezitev širjenja okužb sprejela vlada. Eno od teh pobud so že sprejeli v obravnavo, a ne soglasno. S takšno odločitvijo se namreč ni strinjal ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič. Kot je opozoril v ločenem mnenju, prej niso bila izčrpana vsa ostala pravna sredstva.

Vloge za oceno ustavnosti običajno prej prestanejo ostale postopke

Ustavni sodniki običajno v obravnavo sprejemajo pobude za oceno ustavnosti, ki jim je priložena ustavna pritožba. To pomeni, da morajo državljani praviloma prej prestati postopke na vseh ostalih stopnjah rednih sodišč. »Stotine in stotine državljank in državljanov gre po tej poti in razen redkih utemeljenih izjem mora iti po tej poti. Kot vemo, je to za pritožnike zelo frustrirajoče, ker gre za dolgo pot. Dostikrat je povezana z visokimi odvetniškimi stroški in taksami. Včasih je težava starost pritožnikov. V nekaterih primerih je precej jasno, da ta dolga in izčrpljujoča pot vodi do tega, da pritožnik nikoli ne bo prišel do pravice in le v takih primerih je po moji oceni mogoč in obenem nujen predčasen sprejem v obravnavo neposredno na Ustavnem sodišču. Presojani pa, za razliko od nekaterih drugih, očitno ni bil tak primer,« meni.

Če ni konkretnih kršitev, je pobuda za oceno ustavnosti načeloma zavržena

Jakliča je tako presenetilo, da je večina ustavnih sodnikov sprejela pobudo za oceno ustavnosti odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v naši državi ter gibanja med občinami, ki je zdaj že doživel rahljanja. Večina ustavnih sodnikov je celo zadržala del tega odloka. Jaklič je imel drugačen pogled. »Ta pobudnik po mojem mnenju pravnega interesa tudi ni izkazal dovolj konkretno. Ni pojasnil, kaj želi pravzaprav početi, a mu odlok, ki ga je izpodbijal, to preprečuje. Od konkretnosti je navedel le to, da se v Ljubljano na delo vozi iz drugega kraja. A to je ravno ena od izjem, ki jih ta odlok predvideva. Takšnega gibanja med občinami ta odlok ne preprečuje.«

Skoraj vselej je tako, je poudaril Jaklič v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, da je brez navedenih konkretnih kršitev pobuda za oceno ustavnosti zavržena. »Ta oseba ni storila prekrška. Običajno imaš pravni interes za pritoževanje, ko si storil nek prekršek, ko je bilo poseženo v tvoje pravice, vselej pa moraš konkretno izkazati, kaj konkretno v tvoji osebni življenjski situaciji ti predpis krši, to pa v tej pobudi ni bilo izkazano.«

Jaklič je zaznal še en problem. »Ne soglašam s splošnim stališčem, s stališčem večine tukaj, ki pravi, da čim grozi nek prekršek, neka sankcija, potem to že avtomatično zadostuje, da je izkazan pravni interes. To bi pomenilo, da je lahko praktično vsak kazenski, prekrškovni, davčni in drug prisilni predpis kar predmet neposredne presoje pred Ustavnim sodiščem, brez poprejšnjega izčrpanja rednih pravnih sredstev. To pa bi bilo za sistem nevzdržno. Prišlo bi do tako velikih zaostankov, da bi v državi učinkovito varstvo človekovih pravic v celoti odpovedalo,« je dodal Jaklič.

Široko odpiranje vrat neposrednim pobudam za oceno ustavnosti je tvegano

Pobuda bi morala imeti po besedah Jakliča torej navajati in izkazati nekaj izjemnega, da bi jo ustavni sodniki kljub pomanjkljivostim sprejeli v obravnavo. »Ali to pomeni, da bi vsa kazniva dejanja lahko izpodbijali neposredno pred ustavnim sodiščem s pobudo, kljub temu, da niste storili kaznivega dejanja? Ali pa vsak prekršek izpodbijali pred ustavnim sodiščem neposredno, preskočili vse stopnje, ker grozi sankcija? Ne, samo po redni poti izčrpanja vseh pravnih sredstev, sicer sistem preprosto ni vzdržen.«

Jaklič torej svari pred preširokim odpiranjem vrat neposrednim pobudam, saj bi se ustavno sodišče lahko namesto s stotinami primerov soočilo z deset tisoči, kar bi vodilo v njegovo uničenje in radikalno slabšanje varstva človekovih pravic v državi. Da je skrb upravičena, je dokazala aktualna zdravstvena kriza. »Takoj po prvem primeru je bilo na ustavnem sodišču še nekaj primerov s tega področja. Že v tednu dni je številka kar naenkrat poskočila na več kot 70 primerov.« DDr. Jaklič je v ločenem mnenju še dodal, da je vsem tem primerom seveda treba nuditi učinkovito in hitro sodno varstvo, a ponovil, da po drugi poti, torej prek široke mreže rednih sodišč in ne neposredno preko zgolj enega, celo najvišjega sodišča v državi.

Več mnenj DDr. Klemena Jakliča.