Zaradi nespoštovanja ukrepov tudi globe in celo zapor

Slovenija | 17.03.2020, 12:22 Alen Salihović

Aktualnemu dogajanju, povezanemu s širjenjem novega koronavirusa, smo prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo ima tako družba kot posameznik v trenutnih razmerah. Duhovnik iz Štandreža v Italiji, Karlo Bolčina, nam je medtem v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.

»Pravni vidik je zelo pomemben v takšnih kriznih razmerah in kdor misli, da lahko pravne norme in opozorila jemlje lahkotno, se moti,« je uvodoma opozoril ustavni sodnik Jaklič. Spomnil je tudi, da je pravna odgovornost za primer takšnih razmer v vseh pravnih državah urejena vnaprej. »Kot primer naj spomnim na 177. člen Kazenskega zakonika (KZ), ki govori o tem, da kdor bi se ne ravnal po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni odredijo na primer izločitve bolnikov, razkuževanje, preglede ali kakšen druge ukrepe za zatiranje oziroma za prenašanje nalezljivih bolezni pri ljudeh, in bi s tem povzročil, da bi se bolezen razširila, se kaznuje z denarno kaznijo ali pa z zaporom enega leta. To pravi prvi odstavek. Če pa bi bila posledica takega ravnanja smrt okuženega, je v KZ predpisana kazen od 5 do 8 let zapora,« je dodal in podrobneje pojasnil omenjeni člen. Prav zato poziva državljane, naj navodila pristojnih vzamejo resno. »Mi imamo kaznivo dejanje zapisano v KZ, nobenega sodnika in tožilca ni, ki bi se lahko izognil temu dejstvu, da je to zapisano v KZ in da to velja. Tudi če nekdo iz malomarnosti ali pa namenoma ne upošteva navodil in prenese v tem primeru virus družinskemu članu, starejši osebi in se zgodi najhujše, potem se tudi ne moremo izogniti tej odgovornosti, ker je pač ta člen zapisan v KZ,« je bil glede odgovornosti državljanov v trenutnih razmerah jasen Jaklič.

Pravni vidik je zelo pomemben v takšnih kriznih razmerah in kdor misli, da lahko pravne norme in opozorila jemlje lahkotno, se moti.

Glede odgovornosti države je dodal: »Odgovornost države/oblasti je v ustavi zelo jasno zapisana. Prva naloga državnih organov je, da ravnajo po ustavi, kar pomeni, da kar se da učinkovito zavarujejo eno največjih ustavnih dobrin, to je zdravje in varnost ljudi. To je tako imenovana pozitivna ustavna obveza državnih organov. Tako da so na eni strani ti zavezani k učinkovitemu ravnanju, k sprejemanju učinkovitih ukrepov. Če bi iz malomarnosti na njihovi strani prišlo do napak, kaj šele namenoma, bi bili odgovorni. Ta odgovornost je dvojna, gre za odgovornost državnih organov, da sprejemajo ukrepe, in za odgovornost državljanov, da se jih držijo, sicer preti ne samo moralna, etična, ampak tudi pravna odgovornost.«

Odgovornost države/oblasti je v ustavi zelo jasno zapisana. Prva naloga državnih organov je, da ravnajo po ustavi, kar pomeni, da kar se da učinkovito zavarujejo eno največjih ustavnih dobrin, to je zdravje in varnost ljudi.

V drugem delu oddaje je ustavni sodnik nekaj besed povedal o odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki govori o tem, da ko množica nezakonito prestopi schengensko mejo, nima pravice do individualne obravnave. Dejal je, da gre za zelo pomembno odločitev ESČP, ki spreminja dosedanjo prakso. »Gre za zelo pomembno odločitev, kajti do zdaj je na tem področju veljalo bolj stihijsko stanje, ni se vedelo, kaj točno je dovoljeno in kaj ne. Obstajale so različne razlage. Tudi po tej odločitvi, sem prepričan, bo še nekaj različnih razlag, ampak vseeno vsaj to jedro odločitve, mislim, da je jasno. Sporoča pa, da je treba najprej uporabiti obstoječe poti za individualno obravnavo,« je bil jasen Jaklič.

177. člen KZ - Prenašanje nalezljivih bolezni

(1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

(2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi, in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.

(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.