Ustavni sodnik Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih

Spoznanje več | 19.11.2019, 14:41 Alen Salihović

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Med drugim nas je zanimalo njegovo odklonilno ločeno mnenje v zadevi preiskovalne komisije državnega zbora in tudi odklonilno ločeno mnenje pri zakonu o tujcih.

Ustavni sodnik ddr. Jaklič je uvodoma razložil, zakaj je pri zakonu o tujcih napisal odklonilno ločeno mnenje. Opozoril je, da je popolnoma nesporno, da zakon ureja neobičajno, celo izjemno situacijo, ko bi bili kot država, ki je zavezana varovanju človekovih pravic, soočeni z razpadom njenih vitalnih funkcij in s tem z nehvaležno in težko dilemo – katero od nasprotujočih si pravic, ki vse prepovedujejo mučenje, zavarovati. Opozoril je, da bi splošna ureditev, ki predvideva individualno obravnavo vsakega prosilca, v izjemnih primerih, ko bi na mejo prišlo res tako veliko število prosilcev, da bi bile ogrožene same vitalne funkcije države, to pomenilo trk pravice ne biti mučen na eni in istovrstne pravice ne biti mučen na drugi strani: »Takrat se seveda postavi vprašanje, ali je mogoče, da država v toliko primerih individualno obarvava takšne prosilce.«

Ddr. Jaklič je opozoril, da če bi država to storila, potem bi se lahko zgodilo, da bi v nekih okoliščinah prišlo celo do vzpostavitve masovnih oblik mučenja. »S tem, namesto sorazmerno razporeditvijo po sosednjih varnih državah, lahko v nekih okoliščinah sami povzročimo veliko trpljenje, tudi lakoto, trajno poslabšanje zdravja in množične smrti, če si predstavljamo takšne številke na enem samem mestu, ko država odpove, vse to pa so po mednarodni judikaturi prav tako oblike mučenja. Lahko bi se torej zgodilo, da bi z napačno odločitvijo sami povzročili masovno mučenje pri obeh skupinah, prosilcih in državljanih, kar bi sicer bilo mogoče preprečiti.«

Ustavni sodnik vidi več možnosti za rešitev te v mednarodni stroki znane dileme oziroma zagonetke, a bi bilo potrebno vse te dobro premisliti in se o njih pogovoriti, do česar pa na Ustavnem sodišču v tem primeru ni prišlo.

Spomnil je tudi na dodatek ločenemu mnenju, ki govori o ne izločitvi ustavnega sodnika Mateja Accetta. Ta je pomagal pri sestavljanju programa bodoče stranke SMC, kar pa je kolegom sodnikom zamolčal in je ob odločanju o njegovi izločitvi na izrecno vprašanje, ali je pomagal pri sestavljanju programa, odgovoril nikalno. »Med nami devetimi vemo, da nisem bil jaz tisti, ki bi bil za to, da gre ta zadeva na škodo institucije v javnost, ampak nekdo drugi. Morda bom tudi o tem in še čem primoran kdaj spregovoriti, če bi se manipulacije nadaljevale. Izjemnega pomena je, da si takšna institucija, kot je ustavno sodišče, za temelj postavi resnico, ne neresnice. To je prav tako pomembno kot vprašanje azila,« zato ddr. Jakliča ne čudi, da je bil dodatek k ločenem mnenju v javnosti deležen tolikšne pozornosti.

V drugem delu oddaje je spregovoril še o enem odklonilnem ločenem mnenju. Gre za parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler in drugi. Vprašanje zadržanja. »Trditi, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah, je absurdno in očitno neresnično,« je zapisal v mnenju ter to ponovil tudi v tokratni oddaji. Poudaril je, da lahko zloraba v pravosodju preiskuje vsak, v skladu s svojimi pristojnostmi: »Policija, tožilstvo in sodišče v okviru formalne, disciplinske, kazenske, civilne odgovornosti. Neodvisno preiskovalno novinarstvo v okviru svojega razkrivanja in iskanja dokazov, saj brez takšnega novinarstva prenekatera zlorabe do policije in tožilstva sploh ne more priti. Prav tako civilno-družbene organizacije, ki bdijo nad zlorabami oblasti, tudi posebej specializirane za pravosodje in nenazadnje vsaka državljanka, vsak državljan s svojo pravico do informacije javnega značaja lahko razkriva, kakšne zlorabe in poleg tega seveda tudi državni zbor v okviru svojih pristojnosti.«