Dr. Mihaela Jurdana: Imunski sistem krepimo z uravnoteženo prehrano, dovolj spanja in gibanjem!
Svetovalnica | 19.03.2020, 15:50 Mirjam Judež Blaž Lesnik
V Svetovalnici je bila naša gostja izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka na Fakulteti za vede o zdravju dr. Mihaela Jurdana, s katero smo govorili o koronavirusu, kako krepimo imunski sistem in tudi o dogajanju v Italiji. Pravi, da je upoštevanje navodil izjemno pomembno: »Najpomembnejša zaščita v tem trenutku je izolacija, ker virus rabi nas, da se lahko širi. Če bomo sami izolirani, je to najboljši način, da se mu izognemo.«
Na vaši univerzi so pedagoško delo prekinili že 9. marca. Zakaj?
Da preprečimo širjenje koronavirusa. Italija je žarišče. Na univerzi pa imamo veliko število študentov iz zamejstva in tudi nekateri profesorji prihajajo iz italijanskih območij in to bi bilo veliko tveganje. Vsako možno obliko pedagoškega dela smo prenesli preko video povezav.
Skupine koronavirusov poznamo že dlje časa. Kaj se ve o njih?
Poznamo koronaviruse že iz prejšnjega stoletja, ki neprestano krožijo med nami, niso novi, povzročajo blage okužbe dihal, najpogosteje prehladna obolenja. Imamo pa tudi rod beta koronavirusov, SARS CoV iz leta 2002, MERS-CoV in pa na novo odkriti virus SARS CoV-2, ta nova skupina beta koronavirusov pa povzroča hude okužbe dihal, lahko tudi smrtne.
Nekateri so prepričani v zaroto, da so ga ustvarili v laboratoriju in ga namensko razširili med ljudi.
Genom novega koronavirusa iz laboratorija v Vuhanu je znan, je objavljen, lahko ga vsak poišče na spletu in ta virus izkazuje cca. 80 % genetsko sorodnost z virusom SARS iz 2002, čeprav ne gre za isti virus. Zato ta informacija, da je laboratorijsko ustvarjen, ne bi držala, pa tudi SARS CoV-2 so izolirali iz človeka in ugotovili, da je več kot 90 % soroden koronavirusom netopirjev. Zakaj bi nekdo ustvarjal v laboratoriju virusa, ki že obstaja?
Kako se je v Italiji vse skupaj začelo?
Prvo okužbo so zaznali v 2. polovici februarja. Prvi okužen je moški, star 38 let, ki je prišel na zdravljenje v bolnišnico zaradi blage pljučnice. Ni se odzival na zdravila, zdravstveno stanje se je slabšalo, nakar je zdravnik v pogovoru s pacientom ugotovil, da je bil v preteklih dneh na večerji s prijateljem, ki se je vrnil s Kitajske. Takoj so posumili na novi koronavirus, vzeli bris, ki je tudi potrdil okužbo. Ta moški ni imel nobenih pridruženih bolezni (sladkorna, povišan krvni tlak, ...) in je bil v kritičnem stanju tri tedne. Okužena je bila tudi njegova visoko noseča žena, ki je bolezen prebolela v blagi obliki. S to okužbo so nadaljevali z brisi in ugotovili veliko število okuženih.
Katera starostna skupina pri njih je najbolj prizadeta?
Največ zbolevajo starostniki, kronični bolniki, osebe stare 70, 80 let, pri njih je smrtnost najvišja. Imajo pa veliko oseb, starih med 20 in 50 let, zdrave osebe, brez pridruženih obolenj, v kritičnem stanju. To je nam v poduk oz. opozorilo, kajti pri nas se še vedno misli, da mladi res da bolje prebolevajo oz. je smrtnost nična ali zelo nizka, a ne smemo se tolažiti, da bodo vsi med 20. in 50. letom preboleli bolezen v blagi obliki.
Kako se zdravniki v Italiji soočajo s to zelo težko situacijo? Se bo širjenje nadaljevalo?
Ne kaže, da bi število upadalo. Danes imajo približno 36.000 okuženih in 3.000 mrtvih. To so testirani ljudje, vseh pa ne morejo testirati. Strokovnjaki pravijo, da je treba 36.000 zmnožiti s 5. Okuženih je veliko več. Zdravniki se soočajo s situacijo zelo težko, vsi so zelo izčrpani. Najtežje pa jim je gledati, kako ljudje umirajo brez svojcev. Zato zdravniki vzpostavljajo videopovezave s svojci, da se lahko vsaj poslovijo. Italijani pričakujejo vrhunec konec meseca ali sredi aprila, saj se okužba širi. Nekatera mesta so zajezila okužbo z uvedbo karantene, a ker ljudje niso spoštovali navodil, verjetno tudi precej potovali in se mešali med seboj, se je okužba širila tudi na druga mesta. Veliko zdravnikov je v karanteni, tudi nekaj smrtnih primerov je med zdravstvenimi delavci. Previdnost tudi pri nas mora biti na najvišji ravni.
Kaj lahko sami storimo, da se zaščitimo? Kaj lahko storimo za boljši imunski sistem?
Za imunski sistem moramo skrbeti vse leto. Zagotovo je to uravnotežena prehrana, z dovolj ogljikovimi hidrati, beljakovinani, vitamini, minerali. Poskrbimo, da dovolj spimo. Regeneracija imunskega sistema poteka med spanjem, posebej med eno fazo spanja. Dokazano je, da neprespani ljudje prebolevajo za respirativnimi okužbami precej prej kot tisti, ki so dobro naspani. Tisti, ki dlje časa opravljajo nočne službe, obolevajo tudi za težjimi boleznimi. Zelo pomembno je gibanje. Študije kažejo, da po nekaj tednih redne vadbe lahko zmanjšamo možnost okužbe predvsem zgornjih dihal. Predvsem mora biti gibanje redno, vsaj dvakrat na teden. Mišice, ki se krčijo, povzročajo protivnetne dejavnike, ki uravnovešajo naš imunski odziv, zato raziskave kažejo, da so naše skeletne mišice napajalci imunskega sistema.
Kaj so te skeletne mišice?
Te mišice nam omogočijo premikanje, predstavljajo 50 % naše telesne mase, imamo jih po celem telesu. Ko se krčijo, izločijo pomembne snovi v krvni obtok in te snovi zelo dobro vplivajo na naš imunski sistem, če smo redno in zmerno gibalno aktivni. Odpravite se na sprehod, telovadite doma, plešite, delajte počepe. Priporočljivo pa je biti na zraku, tudi zaradi D vitamina. Zrak pa blagodejno vpliva tudi na druge sisteme.
Prek spleta se širijo številne zmote glede koronavirusa.
Vsi nasveti so imeli skupni imenovalec in sicer, kako preprečimo okužbo ali nevtraliziramo, uničimo virus. Od tega, da moramo piti tople napitke, limono namakati v topli vodi ... To nima nobene znanstvene podlage. Virus se zelo hitro širi. Bi res en topli napitek uspel uničiti virus? Najbrž ne. Najhuje pa je bilo priporočilo, da se zadržuje zrak v spodnjih dihalih za 20 sekund. Ponujali so posebne prehranske režime, da je treba uživati velike količine kalija. Pomemben je tudi C vitamin. Praznijo se zaloge prehranskih dopolnil v lekarnah ... Najpomembnejša zaščita v tem trenutku je izolacija, ker virus rabi nas, da se lahko širi. Če bomo sami izolirani, je to najboljši način, da se mu izognemo.