Jože Bartolj
Miha Močnik
Tone Gorjup
Dotik (foto: Unsplash)
Dotik | (foto: Unsplash)

Alenka Rebula: Kaj je močnejše? Dotik ali beseda?

08.02.2020, 11:56 Nataša Ličen

Dragocenost, ali morda kar eno največjih bogastev, našega naroda je poseben odnos, ki ga državljani gojimo do kulture. Morda se zdi samoumevno, da imamo mogočno razvejano mrežo, zaradi katere pridejo knjige skoraj v vsako vas. Vendar ni, zato smo lahko na to opravičeno ponosni, pravi Alenka Rebula.

»Človek se rodi s potrebo, z nagonom po besedi, po pripovedi in po človeškem sporazumevanju. Namen besede je pokazati, prositi, opozoriti, razložiti, klicati in sporočiti. Beseda je nosilka odnosa. Beseda se seveda lahko tudi umetniško oblikuje, je orodje, ki se ga učimo uporabljati že samo ob poslušanju. Z besedami gradimo odnose. Toda, sama beseda še ne more zgraditi odnosa. To je treba povedati, lahko si izmenjamo tone besed in se ob tem ne zmoremo zbližati. Beseda sama še ne ustvari bližine.«

Dotik je svoja zgodba, z močjo dotika lahko povemo več kot s tisoč besedami. A, o dotiku, ki je zelo pomemben in prav tako izraz/odraz kulturne osebe, podrobneje drugič.

Ko stopimo v odnos, stopimo v skupen kulturni prostor.

Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnovitve. Iz pogorišča vzbrsti novo življenje. Narava vedno ustvarja. To je kultura.
Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnovitve. Iz pogorišča vzbrsti novo življenje. Narava vedno ustvarja. To je kultura. © pixabay

Ne bodimo kulturno prevzetni.
»Če znam na primer več jezikov, zato še nisem pametnejši. Veliki ljudje, ljudje plemenitih osebnosti, zelo izobraženi, so v odnosu do drugih skromni in pozorni.« V tem se kaže njihova prava »kulturnost«. "Kdor viha nos in misli, da je ne vem kaj, je v resnici žal dosti manj od tega, kar hoče biti in morda misli, da to tudi je

V človeških odnosih nazivi nimajo teže. V odnosu smo vedno le človek človeku. Spoštovanje je oblika občudovanja.

Kultura je beseda, izhaja iz latinščine, ki pomeni obdelanost. Koliko uspemo, če rečemo tega naravnega in divjega človeka v nas, »obdelati« skozi življenje? »Ko stopimo v odnos, stopimo v skupen kulturni prostor. Kultura v odnosih je izmenjava, posluha in izražanja v odnosu do drugega. Vsak naj bi imel svoj prostor in ko pride drugi na vrsto, mu ga odstopi. To je umetnost komunikacije, skupno urejanje stikov. Tega se je treba učiti, zlasti v najzgodnejšem obdobju v družini. Otrok se takrat nauči, kako se izrazi in kako je treba dati tudi drugemu prostor za izraz. Takšnemu rečemo kulturen, dobro vzgojen in obziren človek.«

Poslušanje je velika umetnost.

Kultura življenja se odraža v njegovi neizmerni obnovitveni moči.
Kultura življenja se odraža v njegovi neizmerni obnovitveni moči. © pixabay

Pravila vedenja še nič ne povedo. "Saj vemo, da so zelo prijazni ljudje, ki obenem lahko delujejo zelo ledeno. So zelo vljudni ljudje, a po drugi strani dvolični. To nas ogroža. Ljudje čutimo kulturna ozadja drug drugega. Saj gre za biološki proces. Čutimo »obdelanost« pri ljudeh, kaj vse je moral nekdo »obdelati« na sebi, v sebi, s seboj, da je takšen, kakršen je. To preprosto čutimo."

V naravi nič ne gre v nič. Vse spremeni v nekaj novega. To je kultura življenja.

Kultura do življenja se kaže v naravi. "Poglejmo samo, kako iz pogorišča, še iz tople zemlje, vzklijejo nove bilke. Ko bi prepoznali, tudi v sebi, to neverjetno moč obnove življenja, ki je tudi v ljudeh, ki jo ima življenje, bi razumeli, kaj je tisto, kar naj bi iz nas priklicala kultura. Moč, da se odzovemo, začnemo na novo, stopimo v ciklus obnove. V naravi nič ne gre v nič. Vse spremeni v nekaj novega. To je kultura življenja".

Večja moč, kot v kritiki, je v iskanju dobrega, tistega, kar deluje in gre. Tudi to je kultura.

Alenka Rebula
Alenka Rebula © osebni arhiv

»Knjige, ki so na voljo slehernemu? To je privilegij«, pravi Alenka Rebula, ki smo jo gostili v oddaji "Za življenje". »Velike in pomembne stvari Slovencev, ki so jih ustvarili (in jih vedno znova) na področju kulture, me vedno očarajo, to je nekaj, na kar sem ponosna in občudujem pri narodu.»

Koliko narodov imam takšno mogočno mrežo, ki pride do vsake vasi in spomni ljudi, da obstaja nekaj, kar pomaga našemu življenju?

Mikro kulturni centri, posejani po vsej domovini
»Očara me ta sposobnost majhnega prostora polnega knjig, ki povezuje ljudi. Ljudje iščejo obogatitev, sprostitev. In, koliko narodov imam takšno mogočno mrežo, ki pride do vsake vasi, spomni ljudi, da obstaja nekaj, kar pomaga našemu življenju? To ni kot alkoholni opoj, ob katerem pozabiš na hudo, utopiš na kar nočeš misliti, nasprotno, to so pravi centri prve moči. To ni lahko zgraditi in obdržati. Močne korenine tega so že v Čitalnicah. In, vse to zelo cenim, mi je pri srcu, ko pomislim na vso to kulturnost med Slovenci.«, sklene Alenka Rebula.

Samo izobrazba še ne naredi kulturnega človeka.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Oddaje, Za sožitje, Za življenje, Pozitiva

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša (photo: Cathopic) Sveta maša (photo: Cathopic)

K maši preko spleta ali v cerkev?

Vodja urada za liturgijo kardinal Robert Sarah je v pismu predsednikom škofovskim konferenc zapisal, da prenos svete maše ne more nadomestiti fizične navzočnosti v cerkvi. Kjer zdravstvene razmere ...

Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje) Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje)

Nuncij: Slovenija potrebuje Jezusa!

Frančiškanski redovi so včeraj obhajali praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. Zbrane je ...

Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash) Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash)

Anja Klančar: Samomor je skrivnost

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre približno 400 ljudi, na srečo pa zadnja leta opažamo znaten upad števila. Naša gostja je ...

O avtorju