Marjan Bunič
Jakob Čuk
Andrej Šinko
Ideologija LGBT se širi po šolah (foto: Pixabay)
Ideologija LGBT se širi po šolah | (foto: Pixabay)

Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom

04.02.2020, 14:30 Marta Jerebič

Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.

Večina se enako nezainteresirano odzove, ko gredo najmlajši otroci v gledališče gledat navidez neproblematično predstavo ali kot učno snov obravnavajo na videz neproblematično slikanico oziroma knjigo. V četrtem razredu se učijo o različnih tipih družine, v skoraj vsako leto prenovljenih učbenikih je omenjena tudi istospolna. Vse lepo in prav, če učitelji učencem govorijo o spoštovanju do prav vseh ljudi. Ko pa 9-letnik doma reče: »Mami, jaz sem razmišljal, kaj če sem jaz po duši punčka, ki je ujeta v telesu od fantka?« pa se zaveš, da ni več vse lepo in prav, ampak da je nekaj močno narobe.

Verjamem, da mnogi ne vedo, kaj je teorija spola; nekateri ne vedo niti, kaj pomeni kratica LGBT oziroma LGBTQ + črke, ki jih sproti dodajajo. Zato se posamezni vidiki te ideologije ponekod uspešno, drugje ob uporu staršev in učiteljev manj uspešno, že širijo po slovenskih šolah.

Veliko k širjenju te ideologije prispevajo uradne ustanove. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2017 izdalo slikanico Rozagroza in Plavalava. Po njej je nastala tudi predstava Vijolašola. In ker prihaja z ministrstva, kjer je komisija projekt seveda prepoznala kot kakovostnega, mnoge šole ali učitelji mislijo, da je vsebina res dobra.

Dejansko gre za subtilno propagiranje ideologije teorije spola. Morda starši v predstavi in knjigi ne bodo takoj prepoznali nevarnosti "mešanja spolnih vlog", a nobena šola oziroma institucija nima pravice, da otroku v tako nežnih letih meša predstave o sebi in mu jemlje temelje.

Literarna zgodovinarka prof. dr. Milena Mileva Blažić je knjigo označila za nekakovostno, podpovprečno. Citiram še naslednje njene besede: »Slikanico se … ob obravnavi vsebin na temo spolnih stereotipov priporoča v učnem načrtu za druge razrede osnovnih šol, celo pri slovenščini,  pri čemer se pojavi vprašanje, kako govoriti o intencionalnih vrednotah v slikanici, ki le-teh nima?«

Na kratko, slikanica ne prinaša vrednot.

Vsekakor tehten razlog, da v šoli ne bi obravnavali takega gradiva ali si ogledali predstave. Kot starš razmišljam še takole – prva stopnja je predstava; ko ta pride na šolo in ni nobene pripombe, so druga stopnja lahko delavnice, ki jih izvajajo LGBT združenja, tretja stopnja bodo spolno nevtralna  stranišča, o četrti raje ne razmišljam.

Velika Britanija je država, kjer je agenda spolno nevtralnih stranišč po osnovnih šolah že močno razširjena. Od tam poročajo, kako dekleta zaradi takšnih stranišč nočejo več hoditi v šolo, zlasti v času menstruacije, saj se bojijo zasmehovanja. Poročajo tudi o tem, da dekleta v šoli ne pijejo nobene tekočine, da jim ne bi bilo treba na stranišče, oziroma vodo zadržujejo do doma. Lahko si samo predstavljamo kakšne psihološke in zdravstvene posledice morajo trpeti.

Spoštovanja do drugačnih in drugačnosti zagotovo ne bomo dosegli na takšen način, prej nasprotno, tak sistem bo ustvarjal nove nestrpnosti.

Preprosto se je treba vrniti h koreninam, ločiti objektivna dejstva od subjektivnih pogledov, želja in vsega, kar nekomu pade na pamet.

Sicer bo tudi poroka z objekti kmalu postala nekaj povsem normalnega. Ljudje, morda tudi ustvarjalci takšnega sistema, pa se bodo začeli spraševati, katera je bila tista točka v zgodovini, ki bi jo bilo treba spremeniti, da bi bil danes rezultat drugačen. A časovni stroj obstaja le v znanstveni fantastiki. Mi pa živimo v sedanjosti, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Zato je danes tisti čas, ko se moramo zavzeti za naravno pravo, ali pa bodo čez toliko in toliko let za nami ostali samo še porušeni spomeniki, ki so nekdaj nosili napis »Molimo za zdravo pamet«.


Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Naš pogled

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Novomašnik Anže Cunk ob novomašni torti (photo: Tadeja Šuštar) Novomašnik Anže Cunk ob novomašni torti (photo: Tadeja Šuštar)

Novomašna torta, ki jemlje dih

Za nami je že kar nekaj novih maš, ki so velik praznik za vsako župnijo. Letos sicer potekajo v malo drugačnem vzdušju in okrnjeno, a veselje nad njimi ni prav nič manjše.

Novomašniki 2020 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2020 (photo: Rok Mihevc)

Spoznajte letošnje novomašnike

V Sloveniji bomo letos imeli sedem novomašnikov. To so: Anže Cunk, Martin Leban, Tilen Oberwalder Zupanc, Janez Potisek in Matej Rus iz ljubljanske nadškofije, Blaž Franko iz novomeške škofije in ...

O avtorju