Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Helena KrižnikHelena Križnik
Skupna stranišča (foto: Pixabay)
Skupna stranišča | (foto: Pixabay)

Ali bodo ženske hodile na stranišča skupaj z moškimi?

Slovenija Marjana Debevec

Spletni portal Domovina.je ugotavlja, da v našo družbo vedno bolj prodira ideologija teorije spola, ki briše razlike med moškim in žensko. Tako ustvarja brezoblično gmoto, v kateri posameznik težko najde svojo identiteto. Eden od zadnjih primerov je ukinitev moških in ženskih stranišč na Fakulteti za družbene vede in postavitev spolno nevtralnih stranišč.

Kaj o tem porečejo ženske, ki jim je mar za higieno školjk?


Dekanja fakultete Monika Kalin Golob pravi, da tako želijo graditi vključujočo družbo, saj živimo v 21. stoletju, kjer je vse več oseb, ki se ne počutijo takšne, kot so se rodile. »Vključujoče družbe se ne gradi tako, da se ženska in moška stranišča predela v skupne sanitetne prostore. Slednje namreč iz teh izključi tisto večino, ki ji ni udobno osebne potrebe opravljati skupaj z nasprotnim spolom. Odstranitev pisoarjev pa izključuje vse moške, ki za uriniranje raje uporabljajo pisoarje kot navadna stranišča ter vse ženske, ki jim je mar za higieno straniščnih školjk, na katere sedajo«, je mnenja urednik portala Domovina.je Rok Čakš.

Zahodna praksa kaže, da v skupnih straniščih prihaja tudi do nadlegovanj žensk s strani moških. Obenem pa tudi številnim moškim ni prijetno opravljati potrebe v družbi neznanih žensk.

Praksa kaže, da prihaja do nadlegovanj žensk s strani moških

Oseba, ki se je prej identificirala kot moški, sedaj pa pravi, da je ženska, je za Siol.net dejala, da je bilo zanjo nevarno iti na stranišče, ker bi to potrdilo njeno spolno identiteto. Čakš odgovarja: »Spreminjanje moških in ženskih stranišč tega problema ne zmanjšuje, temveč ga povečuje. Marsikateri ženski se bo zdelo nevarno uporabiti stranišče, v katerem lahko poleg nje potrebo opravlja tudi katerikoli neznani moški. Zahodna praksa kaže, da v skupnih straniščih prihaja tudi do nadlegovanj žensk s strani moških. Obenem pa tudi številnim moškim ni prijetno opravljati potrebe v družbi neznanih žensk.«

Gre za prvi korak v množici tistih, ki sledijo ...

Tovrstne znake vdora LGBT+ ideologije v urejanje družbenih razmerij je po mnenju Roka Čakša treba jemati zelo resno. Brezspolni wc-ji na fakultetah kot sta Fakulteta za socialno delo in FDV, so zgolj prvi korak v množici tistih, ki sledijo. In to so zahteve po uvedbi skupnih stranišč v šolah, vrtcih, gostilnah, trgovskih centrih, obvezno uporabo brezspolnih zaimkov za osebe, katerih ne poznamo dovolj, da bi vedeli ali se identificirajo z moškim ali ženskim spolom, priča smo že deformacijam jezika z zahtevami po zamenjavi obstoječih oblik z ženskimi itd. Takšen totalitarni pristop po Čakšovih besedah služi za lažje vsiljevanje ideoloških ciljev LGBT+ manjšine celotni družbi.

Slovenija, Sociala

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica