Miran Možina: Na medmrežju je veliko socialne kanalizacije.

Za življenje | 02.07.2024, 11:45 Nataša Ličen

Psihiater, sistemski psihoterapevt, ustanovitelj in direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, ki je za svoje delo v razvoju psihoterapije prejel priznanje. Pogovarjali smo se o družbenem dogajanju, o vse bolj zaznavnih problemih v šolskem prostoru, in kako lahko izrabimo počitniški čas.

»Družba bi morala biti še posebej pozorna prav na ogledalo, ki nam ga dajejo otroci in mladostniki. Oni so najranljivejši del populacije. Zadnjo četrtino stoletja se veča intenziteta problemov. V družbi je vse bolj prisotna tudi neenakopravnost. Ravnovesje je v sodobnem času rahlo, samo čakamo, kaj se bo zgodilo jutri. Zavedanje širše slike bi morda pripomoglo k skromnejšemu sobivanju drug z drugim. V velikem merilu nam torej ne gre dobro, kako pa delati stvari lokalno, ki bi šle v obratno smer od tega mega toka? To se mi zdi ključno.«

S porastom pametnih telefonov je vse več anksioznosti, depresivnosti in tudi samomorilnostnih težav.

»Eksperiment«, ki se je zgodil v zadnjih petindvajsetih letih je prodor tehnologije v naše vsakdanje življenje - družabne in družbene povezave, ki naj bi obogatile socialno življenje mladih, a se vse bolj kaže da je to dvorezni meč. Dogaja se obratno, stopnjujejo se socialni pritiski, tudi nasilnost preko teh omrežij in neke norme, ki otrokom škodujejo. Predvsem norme, ki poudarjajo pomen videza – »selfi« kultura, in prirejanje svojega videza za vsako ceno.«

»Najstniška leta so še posebej krhka zaradi oblikovanja samopodobe, ki je zaradi neizkušenosti še zelo nedodelana in v to prodrejo ti močni vplivi. Zaskrbljujoče je, ko vidimo, da je vse manj prostora za vpliv najbližjih. Če mlad človek preživi po šest ur ali več na medmrežju se vanj vtisnejo norme, vrednote teh vplivov.«

Še vedno nam gre relativno dobro, a kar je zaskrbljujoče, nekaj se dogaja po vseh teh kazalcih – gre na slabše.

»Poslušalce bi najprej opozoril, da je moj pogled seveda terapevtski, torej iz srečevanj z ljudmi v hudih stiskah. Name še posebno »padejo« težji primeri, kar vpliva na moj splošni pogled. Čeprav si prizadevam brati potem iz zanesljivih virov o širši sliki. Če pogledamo omenjene raziskave je pri teh zelo pomemben podatek, da gre večini otrok in mladostnikov v Sloveniji, recimo približno sedemdesetim odstotkom, relativno dobro. Približno četrtini pa ne gre tako dobro, od teh večina ne išče pomoči, manjši del pa in tam sem jaz srečujem z njimi. Moj pogled je iz tega recimo najbolj ranljivega dela populacije.«

Počitnice kot priložnost

»Odvisni smo od interneta, priznajmo si, nekateri padejo v zasvojenost. Splet prinaša zelo veliko odpadkov, onesnaženja. Na medmrežju je veliko fekalij. Na tisoče ljudi dnevno čisti posnetke, videe, ki so prehudi, da bi jih kdor koli videl. Po drugi strani internet postaja ogromna trgovina, torej ta potrošniški vidik, zato bi morali, še več kot se že, vložiti v varno rabo interneta veliko truda in se naučiti kako omejevati ali blokirati določene vsebine in dostop. Z umetno inteligenci pa zdaj vse težje ločimo verodostojne od lažnih informacij. To je vsakdanja tema vsake družine, ko se v poletju odpre še več možnosti za te vsebine. Zato, kako omejevati? Strokovnjaki, ki se dnevno ukvarjamo s tem smo zmedeni, kaj šele starši in učitelji.«

Če delamo nekaj iskrivo, z dušo in srcem, komaj čakamo, da bomo to lahko spet delali. Bi lahko tudi med počitnicami razmišljali tako? Razvijajmo to, tudi z otroki, pa se bo življenje drugače obrnilo.

Sploh še imamo krmilo v manjših skupnostih v rokah?

»Morda mislimo, da ga imamo. A je kot močan morski tok, nekam nas nosi. Veliko je trenja, konfliktov, pomanjkanja dialoga. Kar bi morda pomagalo, je to, da sedemo za skupno mizo in si priznamo dezorientiranost. To je zdaj, se mi zdi, glavna stvar - priznati si nemoč, kar ni lahko. Ne eden ne drugi nima odgovorov, ki bi se jih lahko oprijeli. Prvo je torej priznanje nemoči, dezorientiranosti, drugo pa povratek k skromnosti. Živimo v krhkih časih, osnovne dobrine običajnega življenja so tako vezane med seboj, izmenjava je zelo kompleksa. Vedno bolj krhki smo v vse večjem obsegu.«

Ljubezen v navezavi z modrostjo in pravičnostjo

»To je trojka, med seboj zelo povezana. Ljubezen se lahko v sočutju zelo široko odpira, preko meja lastne družine, sorodnikov. Ko začutimo čudež ljubezni, ob otroku, v bratski ljubezni, je to zelo živo in izpolnjujoče, da samo po sebi kliče po širjenju. Vendar samo to ne bo dovolj za spremembo celotnega človeštva. Modrost je zame širjenje zavedanja, globlji občutek širše povezanosti z vsemi ljudmi, čudovitim naravnim svetom, tudi fizikalnim, ki omogoča navezo z atmosferskimi pogoji za čudež življenja. Modrost pomaga širiti ljubezen, pravičnost tudi pomaga pri širjenju ljubezni, modrost omogoča, da se pravičnost lažje širi, ... to se mi zdi, če te tri pridejo skupaj, lahko med temi tremi vidiki nastane pozitivna povratna zveza rasti.«