Emil Kete | (foto: )
Tudi Primorci imajo svojega Grozdeta - to je Emil Kete
Slovenija Tone Gorjup
Lazarist Anton Pust, avtor knjige Palme mučeništva, je ob beatifikaciji Alojza Grozdeta spomnil, da imajo tudi Primorci podobnega mučenca. To je bogoslovec Emil Kete. Danes mineva 100 let od njegovega rojstva, novembra pa bo minilo 80 let od njegove smrti. V svoj dnevnik je zapisal: »Kristusu moramo slediti tudi na Kalvarijo in ne samo na goro Tabor!« ki ga je potrdil tudi z življenjem.
Pust, ki precej svojih moči posvetil raziskovanju sodobnih pričevalcev za vero v naši domovini, je ob sklepu postopka za beatifikacijo Grozdeta dejal: »Ko je bil zdaj sklenjen ta postopek za Alojza Grozdeta, sem se spomnil na Emila. Sem rekel, to sta pa dva slovenska fanta, verna, ki sta vredna – ne samo Grozde ampak tudi Emil, naj pride v javnost, naj ljudje spoznajo njegovo življenje in njegovo kruto smrt.«
Emil Kete se je rodil 1. julija 1924 v Dolenjah, v župniji Planina pri Ajdovščini. Otroštvo je preživljal na kmetiji, v družbi sedmih bratov in sester. Po osnovni šoli je v Gorici končal pripravnico in gimnazijo. Jeseni 1944 se je vpisal v bogoslovje in postal gojenec goriškega semenišča. Novembra istega leta je odšel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra 1944 vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom . Domači so njegove posmrtne ostanke leta 1948 naskrivaj pobrali in jih pokopali v grob sorodnikov v Braniku.
Na kraju Ketejeve njegove nasilne smrti so 13. novembra 2011 postavili spominski križ. Lazarist Anton Pust že pred tem izdal knjižico z naslovom Emil Kete, s Kristusom na Tabor in Kalvarijo. V njej je opisal njegovo življenje in predstavil njegov duhovni dnevnik. Zgodovinar Renato Podbersič je v oddaji Slovenski mučenci XX. stoletja dejal, da dnevnik, ki ga je pisal le nekaj mesecev, »kaže intelektualno moč, duhovno globino mladega fanta, ki se odloči, da se bo šolal v goriškem bogoslovju in postal duhovnik. Tudi nekateri njegovi sošolci, ki so ga preživeli, recimo njegov sošolec in prijatelj Anton Štrancar, ga opiše kot duhovnega fanta in zelo blagega značaja.« Ob okrogli obletnici njegovega rojstva vlada zatišje.
(Spomnili se ga bodo le s sveto mašo v cerkvi sv. Lucije na Vitovljah.) Morda bodo rojaki več pozornosti posvetili 80-letnici njegove mučeniške smrti, 26. novembra.
Prisluhnite oddaji Moja zgodba.
