Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Alen SalihovićAlen Salihović
Andreja Eržen Firšt (foto: osebni arhiv)
Andreja Eržen Firšt | (foto: osebni arhiv)

»Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala«

Komentar tedna | 04.06.2021, 14:40 dr. Andreja Eržen Firšt

Na predvečer praznika Marije Pomagaj, v nedeljo 23. maja, ko smo v baziliki Marije Pomagaj obhajali večer slovenskih krščanskih izročil, mi je gospa Nataša Ličen, prijazna voditeljica na Radiu Ognjišče, postavila vprašanje, ki me je sprva malce presenetilo in kasneje ni hotelo iz mojih misli: Kaj mislim, ali se bo ob vedno bolj sekularizirani družbi zgodilo, da bodo naši potomci prenehali romati k Mariji Pomagaj, prenehali moliti in s tem zanikali naša krščanska izročila?

V tistem trenutku sem brez pomisleka dejala, da mislim, da se to ne bo nikoli zgodilo. Ampak, zakaj takšna gotovost? V časih, ki jih živimo, je morda res videti, da naša vera peša. Da nas vetrovi, ki bijejo okoli nas, slabijo v pokončni drži biti zgleden kristjan. A brez trnja ni cvetja, brez trpljenja ni veselja, to je že stara ljudska modrost. In v težkih trenutkih se vedno in vsi, to z gotovostjo trdim, zatekamo k Materi, naši zemeljski ali naši Nebeški Materi Mariji. Ona ne neha biti naša Mati, vedno in povsod nas varuje in posreduje za nas pri svojem Sinu. Koliko milosti smo bili deležni po Njeni priprošnji, to ve vsak od nas, globoko v sebi. Vedno znova me presenečajo zapisi v romarski knjigi, ki se nahaja v kapeli Marije Pomagaj. In takrat vem, zakaj Božjo Mater kličemo 'Marija Pomagaj'!

Tudi letos na vigilijo praznika Marije Pomagaj zaradi epidemije ni bilo procesije po vasi, so bile pa pete litanije Matere Božje morda ravno zaradi tega, vsaj zame, še toliko bolj doživete. In vzklik »Pomoč kristjanov« še toliko bolj glasen.

Sveto pismo nam priča, da je bila Marija vedno pripravljena pomagati. V visoki nosečnosti je odhitela k svoji teti Elizabeti na pomoč, z besedo »Karkoli vam (Jezus) poreče, storite«, je pomagala na gostiji v Kani Galilejski in s tem, če tako lahko rečem, spodbudila prvi Jezusov čudež.

Marijina tiha prisotnost ob križevem potu je bila njenemu Sinu v pomoč pri odrešilnem trpljenju. Pod križem ji je Jezus jasno naročil, naj postane Mati verujočih, ko ji je s pogledom na apostola Janeza rekel: »Glej tvoj sin!«


Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!


Marija je s svojo molitvijo in prisotnostjo pomagala apostolom na poti vere, ko so prejeli Svetega Duha. V zgodovini so znani mnogi primeri, ko se ljudje kot posamezniki ali tudi celotni narodi priporočajo v Marijino priprošnjo. Marija nam tudi danes, tudi preko svojih prikazovanj, daje spodbude v težkih situacijah. Vsa njena prikazovanja so vezana na težke čase; če si v spomin prikličemo samo Marijina prikazovanja v Fatimi, leta 1917, ko je po Evropi divjala prva svetovna vojna in so na Portugalskem grobo skrunili cerkve.

Skoraj ni svetnika, ki ne bi gojil ljubezni do Jezusa, ne da bi se ne priporočal tudi njegovi Materi, naj bo to sv. Janez Marija Vianej, arški župnik, ki je že od svojega ranega otroštva gojil ljubezen do Marije, ali sv. Janez Bosko, ki je pod varstvo Marije Pomočnice položil vse svoje delovanje, ali papež Pij V, ki je v litanije Matere Božje dodal vzklik »Marija, Pomoč kristjanov«.

Pod okrilje Marijine pomoči se je izročil tudi papež sveti Janez Pavel II. s svojim papeškim geslom: »Totus tuus«, »ves tvoj«, torej »ves Marijin«. In prav Marija je svetega Janeza Pavla II. obvarovala ob atentatu, ki se je na trgu svetega Petra dogodil 13. maja 1981, torej ravno na praznik Fatimske Matere Božje!

A ne le svetniki, v varstvo Marije so se skozi zgodovino zatekali in se še vedno zatekajo mnogi. Tako tudi slikar Leopold Layer, ki je iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen ječe, naslikal podobo Marije Pomagaj. V knjigi Leto svetnikov beremo o podobi Marije Pomagaj: »Če gledamo vanjo, se nam zdi, kakor da bi se mali Jezus v Marijinem  naročju nečesa ustrašil in se zato tesneje privija k svoji deviški Materi, češ: »Pomagaj!« Marijine oči pa s prisrčno milino gledajo na nas, ki smo tolikokrat pomoči skrajno potrebni.«

Zato sem prepričana, da naše vere v Marijo Pomagaj ne bo omajala ne epidemija, ne omejitve, ne napadi, kajti Ona bo z Nami vedno in povsod!


Iz zaobljube umetnika je nastala milostna podoba, ki že več kot dvesto let bdi nad slovenskim narodom. Od samega začetka je milostna podoba na Brezjah priča času in njegovim dogodkom, priča prošnjam ljudi in njihovim radostnim zahvalam. V votivnih podobah, romarskih zapisih je shranjena zgodovina slovenskega naroda, shranjene so številne usode ljudi, ki so z vero in zaupanjem romali k Mariji Pomagaj.

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

16. maja smo se na Brezjah s sveto mašo spomnili 25. obletnice obiska svetega Janeza Pavla II. v Sloveniji. Sveti papež je leta 1996 svoj obisk v Sloveniji pričel pri Mariji Pomagaj na Brezjah in z njegovega obiska še vedno odzvanjajo besede: »Gojite globoko predanost Mariji, Materi in Kraljici Slovencev, na katero se obračate s tako lepim imenom 'Marija Pomagaj'!«

Zato sem prepričana, da naše vere v Marijo Pomagaj ne bo omajala ne epidemija, ne omejitve, ne napadi, kajti Ona bo z Nami vedno in povsod!

Komentar tedna
Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...