dr. Štefan Hosta | (foto: osebni arhiv)
Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo
Slovenija Petra Stopar
Praznik sv. Jožefa, delavca, ki ga danes obhajamo v Katoliški cerkvi, je prišel v liturgični koledar precej pozno, vpeljal ga je papež Pij XII., 1. maja 1955, predvsem zaradi prošenj, ki so v Rim prihajale iz socialno-krščanskega sveta in delavstva. Tako je sv. Jožef postal predvsem zavetnik delavcev.
Priprošnjik za marljivost
Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta. Dodal je, da je sv. Jožef tudi velik priprošnjik za marljivost in zgled nekoga, ki na prvo mesto ne postavlja dela, ampak človeka.
»Namreč, če pogledamo svetopisemsko izročilo, vemo, da je Jožef imel neko obrtniško delavnico v Nazaretu, vendar ko je šlo za človeka, ko je šlo za Marijo in za Jezusa, ko jo moral bežati v Egipt, pa še prej, ko je romal v Betlehem na popis, si lahko predstavljamo, da je doma obrt nekako pustil za tisti čas. Torej človek je na prvem mestu, ne delo samo.«
Zgled ob delu
Ob delu pa je Jožef tudi vzgajal, je poudaril. Delo lahko po besedah dr. Hoste človeka izpopolnjuje in mu daje nek smisel, lahko pa ga tudi izčrpava in uničuje.
»Nikakor ne moremo reči, da se nekdo uresničuje pri svojem delu, če gre za neko prisilno otroško delo, neplačano delo in današnje moderne oblike suženjstva.«
Odnos okolice in vlade do delavcev verskih skupnosti
Na vprašanje, kako kot duhovnik doživlja odnos okolice in trenutne vlade do delavcev verskih skupnosti, je odgovoril, da tudi duhovniki delajo, njihov delavnik pa ni omejen zgolj na 8 ur dnevno. Sploh škofijski duhovniki imajo tako imenovano službeno duhovništvo, predvsem, ko podeljujejo zakramente, pojasnjuje Hosta, sicer župnik v Novem mestu – Šmihelu.
»Poleg tega pa je veliko administrativnega dela v župnijski pisarni, ki ga tudi nihče ne vidi, poleg kateheze, verouka, ki je malo bolj vidno, kakšne pastoralne dejavnosti, pa obiski bolnikov ... Tako nekako se prepleta naše delo, ki je polno skozi dan.«
