Blaž Lesnik
Blaž Lesnik je radijski voditelj, novinar in urednik.
Enoznačnega odgovora na vprašanje, katero je najgloblje jezero na Slovenskem, ni mogoče dati brez pojasnila o njegovem nastanku. Vzrok za nastanek umetnega Družmirskega ali Šoštanjskega jezera je velenjski rudnik oziroma kopanje lignita pod vasjo Družmirje. Globina jezera se stalno povečuje, po zadnjih podatkih naj bi globlja kotanja merila kar 87 metrov. Če pa se sprehodimo do skrivnostnega Divjega jezera pri Idriji, ki je že od leta 1972 urejeno za obisk kot prvi slovenski muzej v naravi, nas ne prevzame le njegova divja narava, temveč tudi podatek, ki nam ga prišepnejo pogumni potapljači. Ti so leta 2001 dosegli globino 160 metrov.
Po številu največji red sesalcev na slovenskem ozemlju so netopirji. Pri nas živi po do zdaj zbranih podatkih 30 vrst, ki jih uvrščamo v tri družine: to so podkovnjaki, gladkonosi netopirji in dolgokrilci.
Največji grad na Slovenskem se imenuje preprosto Grad. Stoji v osrčju Goričkega nad istoimenskim naseljem. Po izročilu naj bi ga zgradili templjarski vitezi, omenja pa se že leta 1214 kot Castrum Lydua. Njegova tlorisna oblika je nepravilni peterokotnik in naj bi imel toliko soban, kot je dni v letu. A ta podatek ne drži, saj je prostorov »le« 311.
Tako kot na primer Italijani škorenj, imamo Slovenci - kokoško. Obris zemljevida Slovenije spominja na kokoš, česar sicer Slovenci zaradi različnih razlogov nismo povsem posvojili kot svoj zaščitni znak. Manj znano pa je, da imamo tudi »svoje« ozvezdje na nebu. Ali veste, da je skupina astronomov leta 1996 odkrila ozvezdje v obliki kokoši?
Ali veste, kje naj bi znameniti pesnik Dante Alighieri našel navdih za Pekel v svoji veliki pesnitvi Božanska komedija? Pripovedujejo, da je v začetku 14. stoletja patriarh Pagano della Torre v Tolminu gostil pesnika Alighierija. Ta naj bi takrat obiskal tudi Zadlaško jamo, ki ga je s svojo divjo okolico nagovorila in pero je steklo.