Tanja DominkoTanja Dominko
Blaž Lesnik (foto: ARO)
Blaž Lesnik

Resnična in zlagana podoba sveta

| 05.04.2016, 15:29 Blaž Lesnik

11 milijonov 500 tisoč dokumentov. Ne predstavljam si, kako bi izgledala gora teh dokumentov pred nekaj desetletji, ko je bil svet še brez elektronskih bank in oblakov. Iz ogromnega panamskega oblaka zdaj curljajo imena svetovnih voditeljev, poslovnežev, najboljših iz sveta športnika, skratka...vplivnežev.

Kakšno sporočilo prinašajo razkriti panamski dokumenti? Govorijo o tem, da živimo v svetu globalne korupcije? Verjetno tudi. Ekonomisti sicer pravijo, da ne gre za nič novega, česar največje vlade ne bi že vedele: davčne oaze so bile, so in bodo. Obseg in globalna razsežnost pa pritrjujeta tudi žvižgaču Snowdnu, ki pravi, da gre za največje razkritje v zgodovini raziskovalnega novinarstva. Dejstvo je, da nikoli prej v zgodovini ni bilo toliko truda vloženega v potvarjanje resnice in prav tako ni bilo nikoli toliko možnosti, da se potvarjanje in laž razkrijeta.

Kakšna je torej resnična podoba našega sveta? Na eni strani se kopiči nepredstavljivo bogastvo, varno spravljeno v nedotakljivih otočkih, na drugi strani pa revščina in beda, ki z begunci v zadnjem času pritiskata tudi na evropska vrata. A ti diametralni globalni podobi sveta imata seveda še številne lokalne sestrične. Na domačem političnem parketu jih ni treba dolgo iskati. Ustvarjanje javnega mnenja, namerne manipulacije ali celo hujskaštvo, različne intrige in podobno so del vsakodnevne politike. Iskanje resnice in služenje (kar naj bi bilo poslanstvo politike) se konča takoj za vogalom, kjer ugasnejo medijske luči. Od nabiranja lastnih koristi in volivcev se je pač težko odlepiti, zato ima pretkanost vse večjo vlogo v tej bitki zlaganih podob.

Dodatki za stalno pripravljenost so najbolj razburkali akademsko sfero, kjer naj bi bila etična merila nekaj tako samoumevnega kot je bila utrjena podoba slabo plačanih visokošolskih profesorjev pri nas. A zdaj primeri neupravičenih izplačil dodatkov padajo kot okostnjaki iz občinskih, zdravstvenih in drugih omar javnih služb.

Potem so tu reklamni in medijski triki - prvim bolj na osebni ravni nasedamo iz dneva v dan, ko nam slikajo čudoviti svet, od vstopa vanj pa nas loči le še nakup tega ali onega izdelka. Medijski seznacionalizem, kjer štejejo le groteskni naslovi, pa s svojimi interesi gradi neuravnotežene podobe vedno bolj neprijaznega, nerazumljivega in grozljivega sveta.

Zlaganost je od vsega začetka zasidrana na družbenih omrežjih, saj ta novodobna oblika povezovanja med ljudmi temelji na tekmovanju v objavljanju podrobnosti iz zasebnega življenja. Te so seveda izbrane tako, da ustvarjamo všečno, fit, pametno in sploh najlepšo podobo o samem sebi. Po drugi strani pa smo iz varstva osebnih podatkov ustvarili novo znanost in takoj zaženemo vik in krik, če se nam zazdi, da nam kdo kuka v našo zasebnost.

Nalivanje čistega vina je v teh časih zahtevno - pa ne le pri Slovencih, ki imamo z alkoholom na sploh velike težave. Preprosto lagodneje je živeti v zlagani zgodbi, pogosto se pride hitreje do želenega cilja z lažjo in odmetavanje vseh, ki so nam na poti je žal del te zlagane tekme.

V povelikonočnem času smo bližje dogodkom, ki so sledili Jezusovemu vstajenju. Tudi pred 2000 leti so zgodbo Jezusovega vstajanja skušali neuspešno prirediti. Manipulacija ni uspela. Če gledamo na to vprašanje v luči krščanske vere, lahko sklenemo, da je podoba tega sveta minljiva in kot pravi papež Frančišek, se z gospodarjem tega sveta ni mogoče pogovarjati. A vendar lahko vsak od nas tudi v tem svetu in najprej povsem osebno odgovarja na zlagane podobe. Bodisi s svojim pogledom stran in neodgovorom ali pa z jasnim DA resnici, pristnosti in dobremu, kot sol, ki se v družbi ne sme izgubiti.

Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...