Slovenske lepote naj vzbudijo zdrav ponos, hvaležnost in veselje
Blaž Lesnik
Devetdnevnica pred največjim slovenskim državnim praznikom, ki smo jo začeli včeraj, nas duhovno povezuje v pripravi na praznovanje. Duhovna razsežnost vključuje tudi hvaležnost za domovino in nedvomno je vsakdo, ki je spoznal vsaj košček slovenskih lepot in se jim pustil nagovoriti, lahko začutil, da sta njihovo bogastvo in raznolikost velika. Poleg vsega pa so lepote slovenskega sveta od prekmurskih ravnic do flišne obale ter od visokogorskih pečin do dinarsko kraških posebnosti v Sloveniji razsute zelo radodarno.
Vsak dan tako že od začetka leta spoznamo kakšno posebnost, dragocenost ali celo izjemnost v svetovnem merilu. V povprečju najdemo eno naravno vrednoto pri na vsakem 3 kvadratne kilometre velikem območju, pa tudi po drugih kazalnikih (npr. biodiverziteta, vodnatost, delež gozda, raznolikost kraških pojavov,...) naša domovina izstopa.
O raznolikosti slovenskega živega in neživega sveta sicer večkrat slišimo, a ko imamo pred seboj konkreten primer, je vse drugače. Morda nam je domač, ga dobro poznamo in zato do njega gojimo posebno naklonjenost. Ali pa nas neznana podrobnost tako navduši, da se odločimo in ga zares obiščemo. V prazničnem programu bomo nekaj teh izstopajočih biserov žive in nežive narave pa tudi našega kulturnega izročila, ki se izraža na mnogo načinov, predstavili v pogovoru z gosti, ki vrednotijo in primerjajo naše lepote tudi s strokovnimi merili.
Prav letos mineva 120 let, odkar je bila zavarovana prva rastlinska vrsta na Slovenskem. Planika je postala simbol naših gora. Bila je trofeja, ki jo je moral nekoč vsakdo prinesti iz planinske ture, in kmalu so se pokazale posledice takšnega množičnega nabiranja in tudi prodaje. Sledil je spontan odziv – zavarovanje, s katerim je povezan tudi formalni začetek varstva rastlinskih vrst. Zakon je podpisal cesar Franc Jožef na predlog deželnega zbora poknežene grofije Goriške in Gradiške 26. maja 1896, veljati pa je začel z objavo 18. junija 1896. Še nekaj drugih zanimivosti o planiki nam bo zaupal odličen poznavalec in naravovarstvenik dr. Peter Skoberne.
Triglav je eden glavnih simbolov Slovencev. Čutimo ga v srcu, nosimo v duši in upodabljamo na državnih simbolih, kot sta zastava in grb. Tam je Triglav stiliziran in kot tak prepoznaven znak slovenstva. Vedno ni bilo tako. Pot našega očaka do današnje prepoznavnosti se je začela v 18. stoletju, ko je bil naš najvišji vrh prvič javno zapisan. Ali veste, kje in kdo ga zapisal? V prazničnem nočnem programu bo Florjančičev zemljevid predstavil vodja zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika dr. Primož Gašperič.
Sloveniji rečemo tudi zelena dežela. K temu pravzaprav največ prispeva eden naših najpomembnejših naravnih virov, to je gozd. V Evropi smo po deležu gozda na tretjem mestu, kar je splošno znano. Morda je malo manj znano, da je naš gozd tudi zelo raznolik. Le malokje v Evropi se na tako majhnem prostoru prepleta toliko različnih gozdnih združb. Več drevesnih vrst pri nas raste na skrajni meji svoje naravne razširjenosti. Zakaj je tako in kateri so izjemni predstavniki v slovenskem in celo evropskem merilu nam bo povedal poznavalec drevesnih vrst dr. Robert Brus.
Poseben simbol slovenske naravne dediščine je človeška ribica, ki je ob letošnjem izleganju jajčec v Postonjski jami pritegnila zanimanje svetovne javnosti. Ali veste, da pa se lahko s črno človeško ribico edina na sveti pohvali le Bela krajina?
Še nekaj drugih izstopajočih dragocenosti bomo predstavili v našem nočnem programu z željo, da bi se ob pogledu na slovenske reke, gore, polja in gozdove rodila pesem hvaležnosti in zdravega ponosa.
