Ljudmila Novak | (foto: Osebni arhiv)
Pojasnilo Ljudmile Novak o peticiji o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji
Slovenija | 17.02.2024, 11:32 Alen Salihović
V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila.
Ljudmilo Novak smo vprašali, zakaj je na odboru za peticije evropskega parlamenta glasovala proti sklepu, ki poziva vlado k vrnitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ter zakaj ne želi, da se to slovensko nerešeno vprašanje sliši tudi v Evropskem parlamentu. Prisluhnite odgovoru.
"Nisem članica Odbora za peticije v Evropskem parlamentu, zato nisem bila seznanjena, da bo v torek, 14. februarja 2024, ta odbor razpravljal o peticiji Mitje Ferenca v zvezi z reševanjem problematike o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Isti dan sta zasedala oba moja odbora in sem se udeležila sej in glasovanj v teh odborih," je še pred pogovorom zapisala Novak.
Spomnila je, da je prav NSi leta 2015 "skupaj z Mitjo Ferencem in Pavlom Jamnikom, oba iz Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pripravili Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. Zakon je podprla stranka SMC, predsednik vlade Miro Cerar je zanj zagotovil tudi proračunski denar. Zato je Komisija začela pospešeno izkopavati in urejati številna prikrita grobišča".
Dodala je še, da razumem nemoč Komisije, ki ne more zagotoviti pokopa žrtev v Ljubljani. "Zato bi se morala s to tematiko ukvarjati slovenska politika in civilna družba na spodoben in civiliziran način," je zapisala.
O krščanskih vrednotah je vedno govorila zelo neposredno, brez bolj popularnih besed, brez izogibanja. Zato me je presenetilo, da bi gospa, ki je prvopodpisana pod zakon o dostojnem pokopu, pljunila čez žrtve komunizma. Pa si poglejmo izjavo pobližje.https://t.co/5HcZfmTNzC
— Casnik.si (@Casnik) February 16, 2024
Odziv Nove Slovenije
Nova Slovenija je stranka, ki si prizadeva za resnico in spravo. Številni člani NSi so bili žrtve komunistične represije, njihovi svojci pa žrtve komunističnih zločinov. Sprava in resnica gresta z roko v roki, prav zato smo si v Novi Sloveniji s konkretnimi dejanji in predlogi zakonov prizadevali, da se vse žrtve komunizma identificira in dostojno pokoplje. Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je pripravila Nova Slovenija, je v zadnjih letih omogočal največji napredek pri razkrivanju komunističnih zločinov in dostojnem pokopu žrtev.
Nova Slovenija je v prejšnji vladi podprla Sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ogorčeni smo bili, ko ga je Golobova vlada razveljavila, saj je to v posmeh vsem žrtvam. Prav zaradi malomarnega odnosa Golobove vlade do žrtev komunističnega nasilja, podpiramo prizadevanja dr. Mitje Ferenca in peticijo, da se odnos do žrtev, ki še vedno ležijo po tisočerih jamah, spremeni.
Podpiram tudi včerajšnjo predstavitev peticije s prvopodpisanim dr. Mitjo Ferencem na Odboru za peticije Evropskega parlamenta. Ocenjujem, da lahko širša evropska razprava pospeši odpravo slovenskega razlikovanja žrtev po ideološki primernosti. Vse žrtve, pa naj gre za žrtve nacizma, fašizma in tudi komunizma, si zaslužijo spomin in dostojen pokop. Odprava ideološkega etiketiranja žrtev je eden izmed nujnih korakov za spravo.
Obžalujem, da se evropska poslanka Ljudmila Novak ni udeležila včerajšnje razprave na Odboru za peticije Evropskega parlamenta.
Matej Tonin
predsednik NSi
