Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Andrej NovljanAndrej Novljan
Petra StoparPetra Stopar
Macesnova Gorica (foto: Jože Dežman)
Macesnova Gorica | (foto: Jože Dežman)

O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski poslanci

Slovenija Alen Salihović

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

Vlagatelj peticije, zgodovinar dr. Mitja Ferenc navaja, da je bilo v času komunističnega režima več 100.000 Slovencev prizadetih zaradi različnih oblik komunističnega nasilja. Dodaja, da so mnogi, ki so se sistemu in represiji v kakršnikoli obliki upirali, pozabljeni. Dr. Ferenc je za naš radio povedal, da je peticijo vložil tudi zaradi ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega režima. 

Prisluhnite prispevku in razmišljanju dr. Ferenca in evropske poslanke. 

Evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc pa je povedala, da so pripadniki jugoslovanske komunistične tajne policije na skritih lokacijah po vsej Sloveniji izvedli številne izvensodne usmrtitve, Komisija Vlade Republike Slovenije za prikrita množična grobišča pa je doslej evidentirala že več kot 750 lokacij skritih množičnih grobišč, še dodaja poslanka. Peticija je po njenih besedah prejela daleč največjo podporo, zato bo 14. februarja v Evropskem parlamentu potekala razprava o peticiji.

Poslanka še dodaja, da so v desetletjih komunistične vladavine prebivalce Slovenije prizadele vse oblike kršitev človekovih pravic in svoboščin. Nad delom slovenskega naroda je bil storjen genocid, je še povedala. In o tem bodo sedaj razpravljali tudi evropski poslanci. JK

Slovenija, Politika, Evropska Unija, Novice

VIDEOTEKA

  • Beseda je zakon! (photo: ARO) Beseda je zakon! (photo: ARO)

    Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?

    Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...

    Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik) Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik)

    Brez zgodovine smo prazni

    Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...

    Avdio player - naslovnica