Macesnova Gorica | (foto: Jože Dežman)
Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč podprla Peticijo do pokopa in spoštljivega spomina
Slovenija | 11.12.2023, 11:46 Alen Salihović
Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je danes podprla peticijo »Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji«. Komisija opozarja, da je po odkritju mumificiranih posmrtnih ostankov umorjenih v rovu sv. Barbare v Hudi jami minilo sedem let, preden so bili posmrtni ostanki vseh 1410 umorjenih izkopani in pokopani na pokopališču Dobrava v Mariboru.
Odbor za peticije Evropskega parlamenta je sprejel peticijo prvopodpisanega zgodovinarja Mitje Ferenca o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Peticija je zdaj na voljo za podpis na spletni strani odbora.
Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je vladi ponovno predlagala, da bi posmrtne ostanke umorjenih Romov, več kot 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico ter drugih žrtev vojne in revolucije pokopali v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije.
V predlogu programa za leto 2024 so napisali, da predlagajo, da se ekshumirani posmrtni ostanki iz prikritih morišč in grobišč ter drugi ekshumirani posmrtni ostanki žrtev vojne, revolucije in povojnega nasilja iz drugih grobišč in grobov pokopljejo v Ljubljani. »Komisija bo z organizacijami, ki zastopajo žrtve in zainteresirano civilno družbo, pripravila izhodišča in organizirala razprave o možni obliki in lokaciji pokopnega prostora s spomenikom. Pričakujemo, da bo to stališče Komisije obravnavano in upoštevano v razpravi v EP,« so še zapisali.
Povzetek peticije
Vlagatelj peticije izraža spoštovanje do žrtev komunističnih pokolov v Sloveniji, saj je bilo po njegovih navedbah v času komunističnega režima več sto tisoč slovenskih prebivalcev prizadetih zaradi različnih oblik komunističnega nasilja, številni od tistih, ki so se upirali komunističnemu sistemu in ideološki represiji v kakršni koli obliki, pa so bili pozabljeni. V Sloveniji ni določenega dne za počastitev spomina na umrle in druge žrtve komunizma, čeprav je prejšnja Vlada Republike Slovenije, ki jo je vodil Janez Janša, razglasila 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunizma. Na predvečer dneva spomina pa je sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba to odločitev preklicala. Vlagatelj peticije se sklicuje na različne deklaracije, kot so praška deklaracija o evropski vesti in komunizmu z dne 3. junija 2008, resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, izjava iz Vilne, ki jo je sprejela Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi 3. julija 2009, in na uvedbo evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi utemeljil svoje zahteve. Med drugim poziva Evropski parlament, naj se pokloni žrtvam komunističnega nasilja v Sloveniji, pozove Vlado Republike Slovenije, naj ratificira resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter obsodi odločitev slovenske vlade, da je 16. maja 2023 ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnih zločinov.
Vir: Evropski parlament
