Slavi KoširSlavi Košir
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Helena KrižnikHelena Križnik
Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (foto: ARO)
Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 | (foto: ARO)

Peticija v Evropskem parlamentu poziva vlado k vrnitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja

Novice | 14.02.2024, 18:25 Manca Hribar

Potem, ko je Odbor Evropskega parlamenta za peticije decembra lani sprejel peticijo o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji, je danes predenj stopil prvopodpisani zgodovinar dr. Mitja Ferenc.

Spomnimo: Završalo je maja 2022, ko je aktualna vlada na dopisni seji preklicala sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tega je za 17. maj leto prej sprejela Janševa vlada. Razlog preklica naj bi bilo pomanjkanje javne in strokovne razprave pred sprejetjem sklepa.

V opoziciji so takšno dejanje Golobove vlade označili za barbarsko potezo. V nov poskus iskanja pravice za vse žrtve komunističnega režima se je konec lanskega leta podal slovenski zgodovinar dr. Mitja Ferenc.

V peticiji je Evropski parlament pozval, da izrazi spoštovanje do vseh žrtev komunističnih pobojev v Sloveniji in do njihovih svojcev, ki nimajo svojega groba, mrliškega lista in dobrega imena, saj jim je spoštovanje odklonila oblast v lastni državi, Sloveniji.

Danes je pred odbor parlamenta v Bruslju stopil tudi sam in povedal: »V Sloveniji je bilo po koncu druge svetovne vojne, po ukazu komunističnih voditeljev, brez sodbe umorjenih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov različnih narodov. Samo Slovencev okoli petnajst tisoč.«

Tako Ferenc, ki je dodal, »da z obeležitvijo v veliki meri zamolčanih žrtev komunizma, nihče nič ne bo izgubil, pač pa bi kot družba prekinili ideološko ločevanje mrtvih na naše in na tiste, ki si ne zaslužijo niti groba, niti spomina. In to bi pomenil velik civilizacijski korak naprej, ki bi svojcem žrtev omogočil, da se končno počutijo enakovredni državljani.«

Po uvodnem nagovoru so sledila mnenja in pogledi poslancev evropskega parlamenta, ki so v veliki večini izrazili podporo peticiji. Slišati je bilo jasne pozive slovenski vladi, naj Dan spomina na žrtve komunističnega režima nemudoma vrne. Presenečenja nad tem, da je ob vsem, kar o povojnih pobojih vemo, aktualna vlada ukinila Dan spomina na žrtve vseh komunističnih režimov, mnogi niso skrivali.

Poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc se je v svojem nagovoru poslancev spraševala, kdo lahko naredi nekaj tako nerazumnega in nečloveškega?

»Je to nekdo, ki je brez kakršnekoli empatije, ki ne spoštuje osnovnega človekovega dostojanstva in ki mu za trpljenje drugih ni prav nič mar? Ali pač nekdo, ki ga vodi revanšizem in sovraštvo do vsega dobrega, kar je naredila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše? Ampak verjamem, da za tako zavržno dejanje potrebujemo vse našteto.«

Odbor Evropskega parlamenta je ob koncu obravnave predloga sklenil, da bo slovensko vlado pozval k ponovni razglasitvi Dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, peticijo pa poslal v nadaljnjo obravnavo.

Novice
Dr. Janez Juhant in Janez Remškar (photo: TD) Dr. Janez Juhant in Janez Remškar (photo: TD)

Remškar in Juhant kritična

Priljubljenost vlade pada, tega ne more zanikati nihče, težave ima z iskanjem kandidatov za ministre, s sestavljanjem proračuna, z zdravniško stroko, pa tudi z javnostjo, čeprav se nekateri mediji ...