Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Petra StoparPetra Stopar
RTV Slovenija. (foto: STA)
RTV Slovenija. | (foto: STA)

Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Naš pogled | 06.06.2023, 15:08 Tone Gorjup

Golobova vlada, ki jo sestavljajo poleg Svobodnjakov še SD, Levica s sateliti iz civilne družbe in ostanki Koalicije ustavnega loka, je v enem letu - kot sami pravijo - poskrbela, da smo spet normalna država. Robert Golob je dejal: „Ko so nam ljudje zaupali, da prevzamemo vlado... je bila glavna obljuba in tudi glavna želja ljudi, da ponovno živimo v normalni državi. To je prva obljuba, ki smo jo izpolnili," je zatrdil. Po njegovih besedah je Slovenija na dobri poti in Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki smo jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“, tudi z vložitvijo novele zakona o RTV Slovenija, da ta nikoli več ne bi bila talka politike.

To se je dejansko zgodilo. Dobili smo nov organ upravljanja glavne medijske hiše v državi. Na tovarišijski seji so enoglasno podprli vse, kar je bilo potrebno. Pred tem so odslovili vršilca dolžnosti strokovnega direktorja za področje prava, ki je bil na začetku seje pripravljen podati nekaj pojasnil. V hiši, ki naj bi bila aeropag različnih misli, je slišal: „O tem te bomo poslušali kdaj drugič", zato je brez besed odšel. S tem je bila iz RTV - ja uspešno umaknjena strankarska politika, vodenje in upravljanje pa  prevzema leva avandgarda.  

Morebitna neustavnost zakona o RTV, ki ga je pripravila civilna družba in o kateri bi moralo presojati ustavno sodišče, po novem ni več težava. Sam se spominjam duhovnika, ki je v devetdesetih letih prisegal na Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917. Ko je študiral, se je poglobil v nekatere člene in jih natančno upošteval do smrti. Ni ga motilo, da se je vmes odvijal drugi vatikanski koncil, da smo dobili leta 1983 nov Zakonik cerkenega prava … Tako je tudi danes pri nas. Mnogi so v času študija podrobno preučili Kardeljevo ustavo iz leta 1974, ki ostaja njihov katekizem. Del tretje veje oblasti sicer še vedno prisega na revolucionarno pravo … Morda tudi zato ni krivcev za množično morijo med vojno in po njej ... Tako bo po novem tudi na RTV. Prvi mož, sicer goreč antijanšist, je že povedal, da se bodo držali zakonodaje, a dodal: če se bo dalo ...       

A vrnimo se k prvemu letu vladanja Roberta Goloba. Težko bi ostalo skrito, da so njegovi sotrudniki ob nastopu začeli z menjavami, ki so precej bolj temeljite kot pod prejšnjimi vladami. Grozljivo je bilo slišati, da je predsednik želel seznam vseh, ki so prevzeli položaje v času vlade Janeza Janše ne glede na to, ali je šlo za zamenjave ali za redne nastavitve ob izteku mandatov. Gre za vlado, ki prisega na civilno družbo. A ta civilna družba ni kdor koli. Ob prvi obletnici vlade so njeni pripadniki pod vodstvom kaviar buržujev znova sedli na kolesa in vlado, ki so ji pomagali na oblast, opozorili na prepočasno uresničevanje zavez.      

Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati". Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije", tudi z vložitvijo novele zakona o RTV Slovenija, da ta nikoli več ne bi bila talka politike.

Ta civilna družba ima vrsto napak. Ni pripravljena prevzemati odgovornosti. Še naprej ostaja glasna, ponavlja zahteve, je izrazito sovražno nastrojena do velikega dela družbe, do vsega, kar se v civilni družbi dogaja mimo njih ... Povezuje jo sindrom sovraštva do drugače mislečih in lepi oznake janšizma povsod, kjer se ji ne podrejajo.  Od vlade pa zahteva desetino …

Vlada je na ta koncept družbenega dogajanja pristala. Želja po ukinitvi državnega sveta znova raste. Opozicija je nujno zlo. Z njo ni dialoga in se pogovarja le takrat, ko  nujno rabi podporo. Državni zbor, v katerem naj bi odločali izvoljeni predstavniki vseh državljanov, izgublja svojo veljavo. Parlamentarna demokracija tudi po zaslugi prve dame postaja pobožna želja … Državni zbor, ki naj bi bil steber demokratičnega odločanja, po novem nima nič z RTV. O tem odloča duh Kardeljeve ustave. O delitvi oblasti lahko le še sanjamo, pa čeprav nakup sodstva s ponovoletno obljubo o zajetnem dodatku k plači ni uspel. Žal v to smer drsi tudi institut predsednika države.   

In opozicija? Pravi, da je za nami leto zamujenih priložnosti. Janez Janša, ki ostaja glavni povezovalni element Golobove vlade in leve ulice, opozarja še na bohotenje birokracije in antireforme, višanje davčnih bremen, padanje standardov upokojencev, na simbolni ravni pa na vračanje v Jugoslavijo in v čase pred majem 1990, ko je France Bučar ob ustanovitvi večstrankarske skupščine in odstranitvi kipa Josipa Broza iz preddverja parlamenta dejal, da se je s tem končala državljanska vojna v Sloveniji. V Novi Sloveniji opozarjajo, da se „loterija z vladami novih obrazov očitno znova ni izšla“. Na eni strani visokoleteče obljube in kitenje z nekaterimi rezultati, ki so sad dela prejšnje vlade, na drugi pa zadnji kazalci, ki nas iz vodilnih mest v evropski povezavi postavljajo na rep. V NSi Golobu še očitajo, da je posvojil govorico izključevanja, ki jo je gojila prejšnja opozicija. A ta govorica je prepojila tudi sedanjo opozicijo. Verjetno ima velik del državljanov, ki se zavzemajo za zmerno  desnosredinsko politiko, pol kufer posameznikov, ki vztrajno netijo ogenj  med strankama, ki sta zgledno sodelovali v prejšnji vladi, podtikajo laži in, na veselje čebinske druščine, slabijo drug drugega.  

Verjetno ima velik del državljanov, ki se zavzemajo za zmerno desnosredinsko politiko, pol kufer posameznikov, ki vztrajno netijo ogenj med strankama, ki sta zgledno sodelovali v prejšnji vladi, podtikajo laži in, na veselje čebinske druščine, slabijo drug drugega.


Tudi zaradi tega leva avandgarda z lahkoto in brez odločnejših nasprotovanj ukinja muzeje, praznike, oživlja dediščino revolucije, skratka počne vse tisto, kar je v prid „delavskega razreda“ - zmagovite fronte svobodnjakov. Bolniki v čakalnih vrstah, pa tudi zdravniki in zdravstveno osebje, stanovalci domov za ostarele, upokojenci, kmetje, gospodarstveniki, obrtniki, šolniki in še kdo pa zaman čakajo obljubljene reforme, spodbudno davčno okolje, predvsem pa ustvarjalni dialog z vlado. Na Čebinah se je vedelo, čigava beseda je sveta, in po nedavnem obisku vladne delegacije v Zasavskem hribovju Čebine prihajajo k nam.

Naš pogled
Darilo za papeža  (photo: Jan Dominik Bogataj) Darilo za papeža  (photo: Jan Dominik Bogataj)

Darila iz Slovenije za papežev rojstni dan

Papež Frančišek pri vsakem srečanju z ljudmi, pa naj bodo romarji, posamezniki ali različne skupine od škofov do športnikov, prosi za molitveno podporo. Tako je bilo tudi ob njegovem včerajšnjem ...

Protestni shod upokojencev, ki ga pripravlja ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije. (photo: Bor Slana/STA) Protestni shod upokojencev, ki ga pripravlja ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije. (photo: Bor Slana/STA)

Tokrat protestna vožnja in petje Svete noči

Inštitut 1. oktober in ljudska iniciativa Glas upokojencev danes ob 15.00 na Trgu republike pripravljata že 16. protestni shod. Na njem želita opozoriti na pereče probleme upokojencev in starejših ...

Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay) Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay)

Ko v Božičkovi preobleki plezam po pediatriji

Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...