Marjan BuničMarjan Bunič
Marko ZupanMarko Zupan
Marta JerebičMarta Jerebič
Niso samo otroci in mladostniki očarani nad zasloni. Odrasli nismo nič boljši. (foto: Alexander Dummer / Unsplash)
Niso samo otroci in mladostniki očarani nad zasloni. Odrasli nismo nič boljši. | (foto: Alexander Dummer / Unsplash)

»Tehnologija je načeloma super, toda …«

Svetovalnica | 01.12.2022, 21:06 Mirjam Judež

Pred nami je čas različnih obdarovanj, gotovo se bodo med darili znašli tudi zasloni različnih vrst. Svetovalnici smo govorili o iskanju pravega ravnotežja pri uporabi tehnologije. Z nami je bil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav. Oddajo je vodil Blaž Lesnik.

Kdaj naj bi otrok dobil svoj prvi telefon?

»Čim kasneje, sploh svoj lastni telefon. Priporočila pediatrov so, naj otroci pred drugim letom sploh ne bi imeli stika z napravami, zasloni, potem pa naj bi se počasi čas podaljševal skozi leta do najstniške dobe, ko naj bi bilo nekje 2 uri na dan za zabavo. Ko bo imel otrok enkrat svoj telefon, ga bo tako obravnaval in lahko pride do težav, da starši ne bodo mogli več nadzorovati tega telefona. Zato je fajn, da do tega pride čim kasneje v najstniških letih in da ima do takrat telefon izposojen od mame ali očeta.«

Kako nadzorovati, kaj počne otrok s telefonom?

»Številni ponudniki nadzora ponujajo aplikacije z univerzalno rešitvijo vseh težav, ki jih imajo starši. Omogočali naj bi varen internet za otroke, ki se s pomočjo teh aplikacij ne bodo mogli zaplesti v težave. Praksa kaže, da temu ni čisto tako. Noben starševski nadzor ne more otroka 100 % zaščititi pred nevarnostmi na spletu. To se da samo v primeru, da na domačem usmerjevalniku, napravi, ki omogoča dostop do interneta, nastavimo, kaj se sme na internetu videti. Nastavimo spletno stran šole, npr. Radia Ognjišče, pa mogoče še kakšno otroško mladinsko stran. To bo delovalo toliko časa, dokler otrok ne bo šel k sosedu, kjer tega nimajo in se srečal z vsemi neprimernimi vsebinami.

Otroka moramo naučiti uporabe interneta, da se bo znašel. Enako, kot smo ga naučili, kako se hodi po cesti, ko gre v šolo. Ko prihaja v najstniška leta, se začnemo z njim pogovarjati, kaj se mu na internetu dogaja, povemo mu, kaj se mu lahko zgodi, na kaj mora paziti, da se bo kasneje znal sam zaščititi, prepoznati tveganje, pa se ne bo zapletel ravno v vsako neumnost.«

Meni osebno je najhujše, ko opazim, da odrasli na račun uporabe naprav zanemarjajo svojega otroka.

Z mobilnimi napravami niso zasvojeni samo otroci.

»Starši so zgled. Če starši ves čas gledajo v zaslon, ga imajo v roki, bo že majhen otrok to opazil in ga začel posnemati. Tudi odrasli smo dovzetni za vse psihološke »finte«, ki jih te aplikacije imajo, da nas čim dlje zadržijo na napravi. Meni osebno je najhujše, ko opazim, da odrasli na račun uporabe naprav zanemarjajo svojega otroka.

Pokukajmo na otroško igrišče: otroci se igrajo, starši, namesto da bi se pogovarjali med sabo kot včasih, slonijo na ograji in vsak gleda v svoj telefon. Raziskave so pokazale, da ko so se razširili mobilni telefoni, se je povečalo število nezgod na igriščih. Prej so starši opazovali otroke in so pravočasno lahko posredovali, zdaj pa gledajo v svoj telefon in posredujejo šele, ko se otrok začne jokati. Zasloni okupirajo naše možgane, da pozabimo na okolico. Če sam nekje sediš na klopci v parku, to ni problem. Če pa si odgovoren za otroka, voziš avto, ne ogrožaš samo svojega življenja ampak tudi življenja drugih. Starši so že tako obremenjeni zaradi službe in ostalih stvari v življenju, potem pa še preostali čas posvečajo napravam. Otroci pa rastejo in takrat se kar naenkrat zavedo, joj, saj sem zamudil njegovo otroštvo na račun sodobne tehnologije. To je žalostno.«

Kako poiskati ravnovesje pri uporabi moderne tehnologije?

»Tehnologija je načeloma super. Zelo veliko pozitivnega je prinesla v življenja, zraven so prišle tudi številne negativne stvari. Pomembno je, da se zavedamo tega negativnega in znamo izkoriščati pozitivno. Glavna težava je, da vse sodobne naprave jemljemo kot vir zabave. Če pogledamo sodoben mobilni telefon, je to zelo zmogljiv računalnik. Zakaj bi ga uporabljali samo za gledanje videov, če lahko z njim marsikaj koristnega počnemo, si z njim olajšamo delo v službi. Aplikacij je ogromno, samo poiskati jih je treba, kar je druga zgodba.

Zelo priporočam, da vsa družina naredi enkrat na teden dan brez zaslonov. Tisti dan nihče ne uporablja telefona, računalnika, televizije. Takrat naj bodo družinske aktivnosti »na tapeti«, imejmo en dan za sprostitev.

Poskrbimo, da te naprave ne zavladajo našemu življenju. Da jih znamo odložiti, gremo ven, v družbo, v naravo, se pogovarjamo v živo, ne preko zaslonov itn.. Če odrasli tako delamo, skoraj ni nevarnosti, da bi otroci postali zasvojeni.

Pomembno je, da ne hodimo spat s telefonom in ne vstajamo z njim. Vsaj eno uro, preden grejo mladostniki spat, naj ne bodo izpostavljeni telefonom, naj ga nimajo pri postelji. Sporočila pridejo sredi noči, telefon piska, otroka zbudi, gleda na zaslon, se zgubi in potem je neprespan.

Zelo priporočam, da vsa družina naredi enkrat na teden dan brez zaslonov. Tisti dan nihče ne uporablja telefona, računalnika, televizije. Takrat naj bodo družinske aktivnosti »na tapeti«, imejmo en dan za sprostitev.«

Katero aplikacijo priporočate za starševski nadzor?

»Nobena ni popolna. Najboljša možnost je Family link, če otrok uporablja telefon z Android operacijskim sistemom. Najbolj zanesljiva oblika nadzora kot zaščita pred neprimernimi vsebinami pa je na usmerjevalniku, ruterju, modemu, ki vam ga je dal ponudnik vašega interneta. Večina ima možnost nastavitev omejitev, kaj lahko otrok vidi, do česa lahko dostopa. Priporočal bi tudi, da se obrnete na vašega mobilnega operaterja, saj vsi ponujajo neke oblike starševskega nadzora.«

Kje starši delamo napake?

»Bolj pomembno kot te aplikacije za nadzor je pogovor, pogovor in še enkrat pogovor. Pogovarjajte se, kaj se otroku na internetu dogaja. Če se le da, vzpostavite zaupanja vreden odnos, da se bo otrok, če bo zabredel v težave, obrnil na vas, povedal, kaj se mu je zgodilo. Tako boste morda skupaj našli rešitev. Največja napaka staršev je, ko otrok naredi nekaj narobe, ga kaznujejo tako, da mu odvzamejo napravo. To ni uredu, sploh, če se mu je kaj po pomoti zgodilo na internetu. Ko bo naslednjič zabredel v težavo, verjemite, da vam ne bo več povedal, ker se bo bal, da mu boste odvzeli telefon. Zato je bolje, da se o tem pogovarjamo. To je težko, ker je treba imeti precej znanja, ampak tu imate zelo dobrega pomočnika, vašega otroka. Otroci veliko vedo o internetu, o napravah, predvsem s tehničnega vidika, manjkajo pa jim življenjske izkušnje, ki niso vezane na mobilne telefone in jih pridobimo skozi leta, z interakcijo z ljudmi …«

Če se le da, vzpostavite zaupanja vreden odnos, da se bo otrok, če bo zabredel v težave, obrnil na vas, povedal, kaj se mu je zgodilo. Tako boste morda skupaj našli rešitev. 

Kdo so junkfluencerji?

»Večina ve, kaj je junk food: hitra, slaba hrana. Junkfluencerji so vplivneži, ki predvsem promovirajo hitro prehrano, izdelke, ki vsebujejo velike količine sladkorja, maščob. Oglaševalci imajo interes, da pridejo informacije do njihove ciljne publike, do otrok, mladostnikov, saj mladi spremljajo te ljudi in ker so jim vzorniki, jih začnejo posnemati. S tem junkfluencerji še dodatno silijo naše otroke v nezdrave navade prehranjevanja. Otroci bodo prej njega poslušali kot strokovnjaka, ki jim bo v šoli razlagal o sadju in zelenjavi.

Doomscrolling

»To je neprestano brskanje po negativnih novicah. Ljudje spremljamo pozitivne novice in negativne (črna kronika). Ljudje smo psihološko gledano bolj nagnjeni k negativnim novicam. To je povezano s preteklostjo, to nam je ostalo. Zdaj smo bolj pozorni na te negativne novice. Google in družabna omrežja nam vse novice, komentarje prikazujejo na osnovi tega, kar smo iskali v preteklosti. Če enkrat začnemo gledati negativne novice, nam bodo prikazovali vedno več takih novic. Zaradi tega lahko postaneš depresiven, ker misliš, da je na svetu vse samo slabo. Zato je priporočljivo kdaj ugasniti računalnik, poslušati radio, odpreti časopis, da se malo očistimo vsega negativnega.«

Sadfishing – lov na žalost

»Gre za javno delitev svojih čustvenih stisk na družabnih omrežjih. Sadfishing je lahko zelo pomembna zadeva, sploh za mladostnike, ker skozi turobne, žalostne objave na družbenih omrežjih lahko ugotovimo, da je nekdo v stiski. Mladostniki si morda niti svojim prijateljem ne upajo povedati (kaj šele staršem), da so žrtve spletnega nasilja ali imajo kakšne druge težave, in potem skozi njihove objave na družabnih omrežjih lahko zaznamo, da se jim nekaj dogaja in jim lahko priskočimo pomoč že s preprostim prijaznim pogovorom.«

Kako uporabljati tehnologijo, da bo dobro vplivala na naše življenje, počutje, zdravje?

»Ne se bati tehnologije. Marsikdo se je še vedno boji, sploh starejši. Preden začneš uporabljati novo napravo ali aplikacijo, se pozanimaš, če gre lahko kaj narobe in ti to škoduje. Preveri, kako aplikacija deluje, kdo vse vidi tvoje vsebine. Internet je javni prostor in do vsebin, ki jih objavimo, lahko pride vsak, pa čeprav jih delimo v zaprtem krogu svojih FB prijateljev. Ko nekaj objavimo na internetu, izgubimo nadzor nad tem, kje se pojavlja. Lahko sliko izbrišemo, ampak ne vemo, kaj je tista stran z našo objavo že naredila, kje jo je še objavila, kdo si jo je shranil na računalnik in jo objavil kje drugje.

Ko uporabljamo družabna omrežja podjetjem dajemo na voljo vsebine, ki smo jih sami ustvarili in razkrijemo kopico podatkov o sebi. Oni spremljajo vsak naš gib z miško, kaj gledamo, koliko časa smo gledali, na milisekunde natančno. To prodajajo oglaševalcem in na nas služijo denar. Nič ni zastonj.«

Vabljeni k poslušanju oddaje.

Svetovalnica
Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS) Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS)

Katastrski dohodek leti v nebo?

V zadnjih dneh smo v naše uredništvo prejeli nekaj klicev razburjenih lastnikov zemljišč, ki trdijo, da so v aplikaciji za Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin, za ...