Petra StoparPetra Stopar
Vesna in Anita s prvoobhajanci leta 2020 pred grobom Ivana Trinka v Trčmunu (foto: odbor Černetove nagrade)
Vesna in Anita s prvoobhajanci leta 2020 pred grobom Ivana Trinka v Trčmunu | (foto: odbor Černetove nagrade)

Černetova nagrada v Benečijo slovenskima katehistinjama

Slovenci po svetu | 16.12.2022, 13:40 Matjaž Merljak

Jutri bo v Špetru v Beneški Sloveniji poseben večer. Po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, bodo podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini.

Nagrada Dušana Černeta se od leta 1976 podeljuje v spomin na časnikarja, publicista, javnega delavca, narodnjaka in politika Dušana Černeta (1916–1975), ki je s svojo dejavnostjo zlasti v povojnih letih pomembno zaznamoval razvoj slovenskega kulturnega in političnega življenja v Italiji. Tedaj je bil izoblikovan pravilnik, po katerem se nagrada podeljuje »Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v boju za ideje, za katere se je boril Dušan Černe, se pravi za slovenstvo, demokracijo, krščanstvo«.

Prvi prejemnik nagrade je leta 1976 bil beneškoslovenski časopis Dom. Od tedaj do danes je bila nagrada podeljena že štiriintridesetkrat. Zadnja je leta 2021 bila podeljena socialni delavki in vzgojiteljici Ivici Švab.

Komisija, ki jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar, je na seji dne 5. decembra nagrado za leto 2022 soglasno podelila Aniti Bergnach in Vesni Jagodic, in sicer za njuno vztrajno prizadevanje, da bi otroci iz Benečije, zlasti tisti, ki obiskujejo dvojezično šolo v Špetru, imeli v okviru priprav za prejem prvega svetega obhajila krščanski nauk v slovenskem jeziku.

Na misel, da bi morala biti beneškim otrokom pravica do pouka v lastnem jeziku zagotovljena tudi na verskem področju, sta Anita in Vesna pred kakimi šestimi leti prišli po zanimivem spletu okoliščin. Anita, ki je že imela za sabo katehetske izkušnje, se je namreč takrat vrnila v Špeter, Vesna, ki je pred preselitvijo v Čedad bila na Tržaškem aktivna skavtinja, pa je ravno tedaj imela otroke na dvojezični osnovni šoli v Špetru.

Začetni neuspeh pa Aniti in Vesni ni vzel poguma. Nasprotno, v zavesti, da si prizadevata za pravično in krščansko stvar, sta vztrajali ...

Toda ne v špetrski ne v čedajski župniji za predlog o katehezi v slovenskem jeziku ni bilo posluha, češ da bi pouk v slovenščini postal dejavnik ločevanja med otroki. Začetni neuspeh pa Aniti in Vesni ni vzel poguma. Nasprotno, v zavesti, da si prizadevata za pravično in krščansko stvar, sta vztrajali in naposled s pomočjo slovenskega duhovnika prof. Marina Qualizze, beneških vernikov in katoliškega lista Dom našli razumevajočega sogovornika v župniku v Fojdi Giovanniju Driussiju. Naklonjenost sta izkazala tudi ravnateljica dvojezične šole v Špetru Sonja Klanjšček in njen naslednik Davide Clodig, ki sta otrokom dodelila šolsko učilnico v izvenšolskem urniku. Težav še bilo konec, saj je bil po nekaj letih duhovnik Driussi premeščen. Zadrego je rešil slovenski župnik Božo Zuanella, ki je otroke sprejel, kljub temu da je pripadal drugi župniji.

Kljub omenjenim težavam je Benečija, v veliki meri po zaslugi prizadevnosti in vztrajnosti Anite in Vesne, v zadnjih letih doživela že tri obrede prvega svetega obhajila v slovenskem jeziku, prvega na Tarčmunu, druga dva pa v Špetru. Trenutno ima katehistinja Anita pri nauku deset otrok različne starosti in redno dela z njimi vsak torek popoldne, Vesna pa ji stoji ob strani z organizacijskega vidika, sestavlja molitve in prošnje otrok za mašo in s kitaro spremlja mašne otroške pesmi.

Kljub težavam je Benečija, v veliki meri po zaslugi prizadevnosti in vztrajnosti Anite in Vesne, v zadnjih letih doživela že tri obrede prvega svetega obhajila v slovenskem jeziku.

Vesna Jagodic je rojena Barkovljah pri Trstu, a že 20 let živi v videmski pokrajini, kamor je dospela zaradi igranja rokometa v Manzanu. Je poročena, z dvema sinovoma, živi v Čedadu. Otroka obiskujeta dvojezično šolo v Špetru, kjer je tudi sama že 15 let zaposlena kot stalna profesorica slovenščine, zgodovine in zemljepisa. Aktivna je v krajevnih društvih, članica odbora Zavoda za slovensko izobraževanje, Zavodskega sveta večstopenjske šole Pavel Petričič, rokometna trenerka, občasno vodi tečaje slovenskega jezika in večkrat tolmači na videmskem sodišču.

Anita Bergnach je rojena v Vidmu, Benečanka, dalj časa je živela v Sloveniji, kjer se je šolala. Univerzo je obiskovala v Vidmu. Poročena, z dvema sinovoma, živi v Špetru in kot stalna profesorica poučuje slovenščino, zgodovino in zemljepis na dvojezični šoli. Občasno vodi tečaje slovenskega jezika ter vodi slovenski krščanski nauk za otroke.

Slovenci po svetu
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

O avtorju