Škof Saje ob prazniku Marijinega vnebovzetja: Samo, če je velik Bog, je velik tudi človek, ker je njegova podoba

Novice | 15.08.2022, 10:58 Petra Stopar

Na slovesni in zapovedani praznik Marijinega vnebovzetja se katoličani kot ena družina zbiramo ob naši nebeški Materi. »Marija je bila s telesom in dušo sprejeta v nebesa. Ni daleč od nas, čuti z nami in prosi za nas. Prav zato, ker je z Bogom in v Bogu, je zelo blizu tudi vsakemu od nas. Ko je bila na Zemlji, je lahko bila blizu le nekaterim ljudem. Ker je v Bogu in z Bogom, je blizu vsakemu od nas, pozna naša srca, sliši naše molitve, lahko nam pomaga s svojo materinsko priprošnjo,« je v nagovoru ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Zaplazu dejal predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof dr. Andrej Saje. Tako on kot ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore sta ob tem prazniku opozorila na pomen zakonske zveze moškega in ženske ter materinstva in očetovstva za prihodnost naše družbe.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof dr. Andrej Saje je v osrednji škofijski romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Zaplazu v nagovoru spomnil, da je versko resnico o Marijinem vnebovzetju 1. novembra 1950 razglasil papež Pij XII. Njena vsebina je, kar je Cerkev verovala od začetka, da je bila Devica Marija po končanem zemeljskem življenju s telesom in dušo sprejeta v nebeško slavo.

Povabil nas je, naj danes še posebej izrekamo hvaležnost Bogu za vse, kar prejemamo, saj se v zadostni meri ne zavedamo, da je vse Božji dar. Nadaljeval je, da se človekovo življenje na zemlji nenehno odvija v napetosti boja med dobrim in zlim oziroma, kot smo slišali v prazničnem berilu, med žensko in zmajem. A Bog nas znotraj teh bojev po škofovih besedah ne pušča samih: »Praznik Marijinega vnebovzetja je dan veselja nad Božjo zmago. Ljubezen je močnejša od smrti. Bog ima resnično moč. Njegova moč sta dobrota in ljubezen. Ljubezen ni nekaj abstraktnega, ampak je konkretna.«

Škof je nato opozoril pred skušnjavo podleganja prevladujoči miselnosti, da nam Bog ne pušča svobode, zaradi česar ga želimo iz življenja izriniti: »Želimo biti samostojni, neodvisni in želimo tudi odločati o rojstvu in smrti ter o drugih naravnih danostih, kot so npr. pojmovanje zakonske zveze, družine ter njene narave, človekovega spola itd. Sodobni človek želi oblikovati svet povsem po svojih zamislih in svojih načrtih ter ne priznava nikogar, ki bi se mu moral podrejati. Če drugače ne, moramo vsaj ob sodobnih okoljskih katastrofah priznati, da narave vendarle ne moremo popolnoma obvladati.«

In ker nismo prisluhnili naravnim zakonitostim in omejitvam, tako škof Saje, tvegamo, da bodo naslednji rodovi trpeli zaradi negativnih posledic naših neodgovornih in nepremišljenih ravnanj. »Brez ponižne drže, ki se je učimo ob Marijinem zgledu, lahko v nas prevladata zla sila in skušnjava, da bi sami stopili na mesto Boga in odločali o stvareh, ki nas presegajo. Kjer izgine Bog, človek ne postane večji ali svobodnejši, temveč izgubi svoje božansko dostojanstvo. V skrajnem primeru lahko ostane produkt slepe evolucije in kot takega ga je mogoče uporabiti in zlorabiti. Prav to potrjujejo izkušnje naše dobe. Samo, če je velik Bog, je velik tudi človek, ker je njegova podoba. Ob Mariji lahko razumemo, da je tako,« je še pojasnil predsednik SŠK in vse spodbudil, naj se ne oddaljimo od Boga, ampak naj ga naredimo navzočega v svojem življenju, med drugim lahko tudi tako, da se ob odhodu od doma vsakič pokrižamo z blagoslovljeno vodo.

Želimo biti samostojni, neodvisni in želimo tudi odločati o rojstvu in smrti ter o drugih naravnih danostih, kot so npr. pojmovanje zakonske zveze, družine ter njene narave, človekovega spola itd.

Nadškof Zore: Današnji praznik nas spodbuja, da se znova odločimo za zvestobo Božji besedi

Podobno je o trenutnih razmerah v svetu in Sloveniji razmišljal tudi ljubljanski metropolit nadškof Stanislav Zore med nagovorom pri osrednji romarski sveti maši v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah. Poudaril je pomen zaščite pravice do življenja vsakega človeka, od spočetja do naravne smrti, še posebej v luči staranja prebivalstva, ter na pomen ženskega in moškega lika za otrokov razvoj. »Pomembno je, da se tudi mi danes, v tem času vojnega razdejanja v Ukrajini in še po toliko drugih koncih sveta; v tem času idejnega in vrednotnega razdejanja od vrtcev do akademskih ustanov; v tem času vsesplošne odpovedi razumu in zdravi pameti, obrnemo k Božji besedi, jo začnemo brati, premišljevati in po njej živeti,« je dejal in pozval k zavedanju, da je vsak človek dolžan storiti vse, kar more, da bi bilo med ljudmi, med skupinami, med političnimi strankami, pa tudi med narodi in državami več sožitja, medsebojnega sodelovanja in iskrenega prizadevanja za mir.

V ta namen je med sveto mašo na Brezjah že trideseto leto zapored Mariji slovesno izročil slovenski narod. »Dragi bratje in sestre, se hočemo odpovedati podobi človeka, ki jo je imel – človeško govorim – pred očmi Bog, ko je ustvaril človeka po svoji podobi in ga ustvaril v rodovitnem dopolnjevanju moškega in ženske. Se hočemo odpovedati radosti družine, ko oče ponosno nosi za vratom svojega sina ali hčer, mama pa ga drži pod roko in mu zagotavlja ljubezen in zaupanje? Se hočemo odpovedati radosti rojstev in skrbem odraščanja? Se hočemo odpovedati čarom skrivnostnega pogovarjanja med fanti in dekleti, čudoviti govorici in vznemirjenju zaljubljenosti? Mislim, da ne. Zato vas danes povabim, da v tej izročitvi Božji Materi Mariji na poseben način dovolimo Bogu, da njegova vsemogočna Beseda vstopi v naše srce, da zaznamuje naša življenja in da rodovitnost naši različnosti. Da z veseljem skupaj s psalmistom zapojemo 'Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela'. Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo moški in ženske, zahvaljujemo se ti za naše družine, zahvaljujemo se ti za naše otroke in zahvaljujemo se ti za našo nebeško Mater Marijo, ki prosi za nas in nas varuje, amen,« je svoj nagovor na trgu pred baziliko na Brezjah sklenil ljubljanski nadškof metropolit.

Ne moremo se odpovedati različnosti med moškim in žensko, saj je temu paru Bog naročil, naj napolnita zemljo.

Nadškof Cvikl: Marija nas danes vse spominja, da Bog vsakega od nas kliče k sebi

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je slovesno somaševanje dopoldne vodil v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori, se je v pridigi osredotočil na pomen prizadevanja za dobro. To nam včasih preprečujeta dvom in strah, zaradi česar menimo, da je naš trud zaman, da se nič ne pozna pri izgradnji lepšega in boljšega sveta.

A nadškof je povedal, da po Marijinem zgledu vere v Boga tudi mi verujemo, da to, »kar je izročeno Bogu, ni nikoli izgubljeno«, ampak vzeto k Bogu. »Tudi naše prizadevanje za dobro, če ga združimo z Bogom, kakor je to delala Marija, ne bo nikoli uničeno, pa čeprav nas bo pri tem oviral skušnjavec, ki ima veliko obrazov,« je še dejal mariborski metropolit. Današnji praznik nam po njegovih besedah »oznanja zmago Kristusa nad smrtjo, ki pa ni samo njegova zmaga, ampak jo obljublja tudi nam, če bomo šli po poti za Njim in delali dobro«.