Prihajajo napadi na škofa Sajeta iz Cerkve?

Cerkev na Slovenskem | 14.08.2022, 10:31 Alen Salihović

Prejšnji konec tedna je odmevala novica, ki sta jo sprožila časnika Delo in Slovenske novice, da poteka preiskava zoper novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference, dr. Andreja Sajeta. Tega je nekdo ovadil, češ da naj preverijo, ali je škof Saje slovenskim oblastem pravilno prijavil dohodke službovanja v Avstriji, kjer je, preden je postal novomeški škof, delal kot duhovni pomočnik. Škof Saje je vse očitke zavrnil. Mi pa smo za komentar vprašali urednika portala Domovina Roka Čakša in murskosoboškega škofa Petra Štumpfa.

V krizi smo ljudje, ki smo v Cerkvi

»Tolikokrat pravimo, da je Cerkev v krizi. Ni v krizi Cerkev, temveč smo v krizi ljudje, ki smo v Cerkvi. Glejte, medijska gonja proti škofu Andreju Sajetu, oziroma proti novemu vodstvu Slovenske škofovske konference, prihaja od znotraj Cerkve iz čiste nevoščljivosti proti temu škofu in novemu vodstvu Slovenske škofovske konference,« tako je v pogovoru Radio Ognjišče dejal škof Peter Štumpf in dodal: »Nekateri ljudje v Cerkvi enostavno nimajo ne duhovnega in ne moralnega kompasa, in na žalost so med njimi tudi nekateri duhovniki. Groza je, kaj vse smo pripravljeni storiti, da bi ohranili svoje pozicije, da si pridobimo in potem ohranimo tudi denar. In ljudje to vidijo, saj niso neumni. V takšni Cerkvi potem več ne najdejo svojega mesta mnogi, ki so v veri že itak slabotni.«

Nekateri ljudje v Cerkvi enostavno nimajo ne duhovnega in ne moralnega kompasa, in na žalost so med njimi tudi nekateri duhovniki. Groza je, kaj vse smo pripravljeni storiti, da bi ohranili svoje pozicije.

Vse to se po besedah škofa Štumpfa poleg še drugih zlorab nabira kot prah na dušah vernikov. »Na zaupajo vodstvu Cerkve. To občutimo tudi ob volitvah v državni zbor, ko mnogi naši verniki, ki hodijo vsako nedeljo k maši volijo tiste, ki so proti Cerkvi, torej tiste ki zagovarjajo splav, evtanazijo, LGTB skupnosti, obdavčitev Cerkve... V javnosti je postalo že pregovorno, da cerkveni ljudje takoj po nedeljski maši volijo anticerkvene predstavnike javnega življenja.«

Čas kislih kumaric priložnost medijev za ukvarjanje s Cerkvijo

To so, tako škof Štumpf samo nekateri zunanji izrazi verske krize med nami. Urednik portala Domovina Rok Čakš pa je v komentarju na omenjenem portalu spomnil, da je čas avgustovskih kislih kumaric v proti Cerkvi nastrojenih slovenskih medijih dolga leta veljal za obdobje ukvarjanja s to največjo civilnodružbeno organizacijo v državi, seveda nikakor ne v pozitivnem smislu. »Tovrstno zgodovino ima navsezadnje tudi časnik Delo, če se spomnimo zgolj najbolj razvpitega lažnega primera o "kardinalovem sinu". Tudi v Golobovi vladi Katoliške cerkve, oziroma njenih številnih množičnih civilnodružbenih izpostav ne najdemo med "nevladnimi organizacijami", s katerimi tako tesno prijateljujejo in jih pri kovanju svojih politik skorajda v vsem poslušajo.«

Ni jih malo, ki se Cerkve kot družbene avtoritete bojijo kot hudič križa. Zato ne čudi, da se v nekaterih medijih že pojavljajo strahovi pred "retradicionalizacijo" slovenske družbe.

Čakš zato ugotavlja, da ni nepričakovano, da se dober teden pred velikim šmarnom, na tnalu znajde priljubljeni katoliški škof in z njim slovenska Katoliška cerkev. Še posebej ne v kontekstu zadnjih sprememb, ki gredo v smer moralne in etične katarze Cerkve, preko katere, kot že kažejo določeni trendi, postopoma, a zanesljivo pridobiva na teži javne besede, meni Čakš. »In ni jih malo, ki se Cerkve kot družbene avtoritete bojijo kot hudič križa. Zato ne čudi, da se v nekaterih medijih že pojavljajo strahovi pred "retradicionalizacijo" slovenske družbe, saj je tak trend že zaznan predvsem pri mladih, globlje razmišljujočih in iščočih ljudeh, ki želijo svoje življenje živeti po drugačnih načelih od cenenih kulturnih vzorcev, ki jim jih prodajata slovenska in svetovna levica.«

Bo ta medijska zgodba strnila katoliško občestvo okoli njegovega škofa?

Urednik portala Domovina dodaja, da se tudi pri delu novih škofov, med katere sodi dr. Andrej Saje, pozna svež elan in drugačen pristop k urejanju cerkvenih zadev. »Skrb za zdaj neznanega ovaditelja nad tem, kako je davčnim oblastem v Sloveniji prikazal tistih nekaj sto evrov, ki jih je kot duhovni pomočnik morda dobil v Avstriji, zagotovo v prvi vrsti ni skrb za dobrobit državne blagajne, temveč vse kaj drugega. Le zakaj bi sicer ovadba romala tudi v uredništvo medijev, ki jih povezuje lastništvo gradbenega mogotca s svojimi interesi v slovenskem družbenem, tudi cerkvenem prostoru? S tem nikakor ne trdimo, da le-ta skozi objavo uveljavlja lastne interese, temveč nakazujemo, da so motivi za to, da se škofa Sajeta medijsko diskreditira, lahko zelo raznovrstni, od kulturno-ideoloških pa do čisto poslovnih.«

Čakš razmišljanje sklene z besedami, da kdo stoji za to akcijo, bo nedvomno pokazal čas, za zdaj pa je pomembna zaznava slabih namenov kot primarne motivacije te medijske zgodbe, ki lahko katoliško občestvo ponovno strne in poenoti okrog njegovega škofa in njegove Cerkve.