Dr. Janez Juhant: »Uredniki še vedno sedijo na svojih položajih«

Spoznanje več | 03.05.2021, 18:00 Tanja Dominko

Tema letošnjega dneva svobode medijev poziva k potrditvi pomena negovanja informacij kot javne dobrine in vabi k razmisleku, kako okrepiti novinarstvo. Večina medijev danes poroča o hudih pritiskih na novinarje, iz naslovnic kričijo naslovi o diktaturi in podobnem. O medijih smo spregovorili tudi v oddaji Spoznanje več, predsodek manj.

V Sloveniji je svoboda medijev v zadnjem času pogosto tema razprave, a po drugi strani nam že pestra medijska krajina potrjuje, da svoboda obstaja, povsem drugače je bilo v času enoumja, ko je bilo medijev zelo malo in je bila cenzura še kako prisotna. Dr. Janez Juhant, ki je član programskega sveta RTV Slovenija, je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj poudaril, da se tudi v medijskem svetu čutijo ostanki nekdanjega režima, saj se ta prepleta skozi uredniško politiko. »To, kar pišejo danes časopisi, je pamflet. Novinarji pišejo danes popolnoma svobodno, kvečjemu jih nekateri silijo, da potvarjajo družbeno resničnost o svobodi.«

Večkrat dobim občutek, da moji novinarski kolegi živijo in delajo v prepričanju, da nihče o njihovem delu ne sme podati kritike, ta seveda ne sme biti žaljiva, kar žal včasih je, a vendar so tudi zapisi novinarjev do oblasti žaljivi, tako da smo se znašli v nekem ping pongu, ki mu ni videti konca. Tudi dr. Juhant razmišlja podobno. »Ne samo, da so žaljivi, tudi nesramni in zavržni so, pišejo o janšizmu in s tem spodbujajo tisto, kar se ne bi smelo zgoditi. V javnost tako prihajajo grožnje politikom, mislim, da je to ponavljanje tistega, kar se je dogajalo v terorizmu med 2. svetovno vojno, in kar je počel sistem, ki je temeljil na terorju.«

Uredniki včasih medij dobesedno ugrabijo, pri tem pa ne smemo pozabiti, da imajo tudi oni svoja politična prepričanja, z njimi krojijo poročanje in zavajajo javnost. Dr. Juhant je ob tem poudaril: »Vsakdo med nami ima politično prepričanje, gre pa za to, da je treba v medijskem poročanju spoštovati resnico. Spoštovati dejstva, ki se dogajajo, jih sporočati v celotnem kontekstu in ne potvarjati družbene resničnosti in z različnih zornih kotov dopuščati komentiranje.« Tako pa se dogaja, da uredniki nekaterih dogodkov ne umestijo v poročanje ali pa jih umestijo v drugi plan, kot se je zgodilo ob obisku premiera v Franciji. Hkrati je dr. Juhant dejal: »Uredniki še vedno sedijo na svojih položajih.«

Tudi to je zanimivo, kdo toži koga v Sloveniji, koliko sodnih postopkov začnejo novinarji in koliko drugi. »Če vzamemo primer novinarja Petka ali pa Meška, so bili ti primeri v družbi marginalizirani, celo sodstvo ni opravilo svoje naloge. Ko je šlo zdaj za napad na snemalca Nove 24 TV, se je pokazalo, da v nekaterih primerih nihče ne reagira, ko pa gre za privilegirane, takrat se vsi oglašajo. Morali bi imeti enaka merila.«