Tanja Dominko
Tanja Dominko je novinarka na Radiu Ognjišče.
Kje se začne domoljubje in kako ga prenesti na mlajše generacije? O tem so v oddaji Pogovor o pred dnevom suverenosti, ko se spominjamo odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, razmišljali predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, pesnik in publicist Tone Kuntner ter avstrijski diplomat slovenskega rodu Valentin Inzko. Njihovi pogledi so se srečali pri prepričanju, da se ljubezen do domovine začne v osebnem doživljanju doma, vendar se ne konča pri njem. Potrebuje tudi znanje, dejanja in pripravljenost, da svojo narodno identiteto živimo vsak dan. Poudarili so tudi, da ljubezni do domovine ni mogoče zapovedati, mogoče pa jo je negovati z vzgojo, poznavanjem zgodovine, slovensko besedo, pesmijo in spoštovanjem državnih simbolov. Opozorili so tudi, da bi morali Slovenci bolj samozavestno izražati narodni ponos in se zavedati bogate dediščine, na kateri temelji naša državnost.
Slepota ne pomeni, da človek ne zmore, temveč da mora nekatere stvari opraviti na drugačen način. Predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonja Pungertnik je v Svetovalnici spregovorila o predsodkih, pomenu medsebojne povezanosti, vključevanju otrok s slepoto in slabovidnostjo ter o tem, kako lahko vsak izmed nas prispeva k bolj odprti družbi. Njeno sporočilo je preprosto: ne bojmo se drugačnosti, ampak se drug od drugega učimo.
Psihično nasilje je pogosto težje prepoznati kot fizično, vendar lahko globoko zaznamuje otroke in njihove poznejše odnose. Dr. Tomaž Erzar opozarja, da se nasilje pogosto začne z žaljivkami, poniževanjem, čustvenim umikom in manipulacijo. Pot do varnejšega doma se začne s prepoznavanjem lastnih odzivov in prevzemanjem odgovornosti, v primeru dolgotrajne zlorabe pa je lahko nujen tudi umik iz odnosa.
Po referendumski nedelji se glave počasi hladijo. In morda je čas za pogled v zgodovino. Več kot dvajsetkrat smo se že v času samostojne Slovenije podali na volišče z namenom, da povemo svoje mnenje o nekem zakonu oziroma ureditvi. Včasih je bilo to mnenje zavezujoče, saj je šlo za zakonodajni referendum, torej take vrste, pri katerem dobi zakonodajalec nalogo, da ga uveljavi v obliki zakonodaje, včasih pa samo posvetovalno, torej je zakonodajalec dobil s strani volivcev nasvet oziroma stališče, ki naj ga bodisi upošteva ali pa ne.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je dr. Žiga Turk analiziral rezultate referendumske nedelje, opozoril na dobro organiziranost nevladniških aktivistov in pomanjkljivosti kampanje na desni strani. Ob tem je spregovoril o prihajajočem referendumu o interventnem razvojnem zakonu, novih referendumskih pobudah in napovedani šolski reformi. Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje več političnega sodelovanja, v šolstvu pa več svobode, raznolikosti in možnosti izbire.