Mateja Subotičanec
Aleš Karba
Andrej Šinko
Globalno segrevanje, podnebje, industrija (foto: Pixabay)
Globalno segrevanje, podnebje, industrija | (foto: Pixabay)

Dr. Žiga Zaplotnik: Moja največja bojazen so klimatske migracije

12.10.2020, 09:54 Petra Stopar

V tem tednu bodo voditelji Evropske unije začeli razpravo o novem podnebnem cilju povezave. Ta je, da vse države članice do leta 2050 postanejo podnebno nevtralne in postopoma opustijo gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih.

Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen predlaga cilj, da EU izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjša za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. A večina evropskih poslancev je minuli teden v Evropskem parlamentu (EP) pozvala k 60-odstotnemu znižanju. S takšnim izidom glasovanja se niso strinjali evropski poslanci iz Slovenije, člani politične skupine Evropske ljudske stranke (ELS), saj menijo, da je cilj 60-odstotnega znižanja previsok in škodljiv za gospodarstvo.

Poslanec Milan Zver pravi, da bo imel tak cilj negativne posledice tudi na socialo. »Nekateri, zlasti levi pol parlamenta, pa išče bližnjice,« meni. Poslanka Romana Tomc pa poudarja, da je danes najpogostejši vir za proizvodnjo električne energije na svetovni ravni premog, iz katerega proizvedemo v Sloveniji približno tretjino električne energije. »Zato moramo sodelovati vsi. Za uspešen prehod moramo poiskati način, ki bo socialno, ekološko in ekonomsko trajnosten in bo ob ohranjanju delovnih mest zagotavljal tudi nova,« je zapisala na Facebooku.

A okoljevarstveniki in znanstveniki opozarjajo na zaveze iz Pariškega sporazuma. Ta prvi univerzalen in pravno zavezujoč globalni podnebni dogovor so predstavniki 195 držav podpisali 22. aprila 2016. Narekuje prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 do največ 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.

Da dosežemo mejo dveh stopinj, bi morali izpuste v primerjavi z letom 1990 znižati za več kot 60 odstotkov do leta 2030.

»1,5 stopinje Celzija je tista še zadnja varna mera ogrevanja, pri kateri smo lahko prepričani, da ne bo prišlo do aktivacije nekaterih povratnih zank, ki bi lahko pomenile, da nad klimatskim sistemom nimamo več nadzora. Da dosežemo mejo dveh stopinj, bi morali znižati izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 za več kot 60 odstotkov do leta 2030,« poudarja podoktorski raziskovalec iz meteorologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Žiga Zaplotnik. Ocenjuje, da je EP s svojim predlogom »dokaj blizu temu, Evropska komisija tudi nekako, Slovenija pa s svojim predlogom zmanjšanja emisij do leta 2030 le za 40 odstotkov s svetom bremena ne deli neenakomerno«.

Na vprašanje, zakaj trmasto vztrajanje na svojem bregu, odgovarja, da po eni strani vsi čakajo, da bi pobude prevzele tiste države, ki so prispevale največ izpustov, a poudarja, da je glede na število prebivalcev tudi Slovenija prispevala relativno velik delež, več kot dvakrat toliko kot svetovno povprečje. »Torej smo zelo odgovorni in sklicevanje na našo majhnost ali na to, da nas je samo dva milijona in da k globalnim izpustom prispevamo relativno malo, tukaj ne pije vode,« dodaja Zaplotnik.

Njegova največja bojazen, povezana s podnebnimi spremembami, so »klimatske migracije«. »Podnebne spremembe bi lahko sprožile ogromne, praktično neobvladljive, migracije prebivalstva,« saj bi brez zadostnih ukrepov ali z nezadostnimi ambicijami v naslednjih desetletjih nekateri deli sveta postali nenaseljivi. Kaj to pomeni? »Vlažna vročina bo na nekaterih področjih postala tako huda, da se človeška telesa praktično ne bodo mogla več ohlajati z znojenjem, kar pomeni, da bi na prostem, torej, če nismo v ustrezno klimatiziranem prostoru, lahko hitro in že ob manjši obremenitvi doživeli spontan vročinski udar. Ta območja, kjer bo ta tako imenovana temperatura mokrega termometra nekajkrat na leto presegla 35 stopinj Celzija, so območja, kjer danes živi skoraj milijarda ljudi, v prihodnosti pa jih bo še nekaj več. Torej da, moja glavna skrb je destabilizacija, povezana s klimatskimi migracijami,« še poudarja.

V tem tednu bodo o novem podnebnem cilju EU do leta 2030 začeli razpravo tudi voditelji držav članic. Nemčija, ki trenutno predseduje Svetu EU, se je zavezala, da bo nov evropski cilj sprejet do decembra.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Novice

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa) S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa)

Zakaj s. Meta ne kupuje več avokada?

Verjetno ste se že nekajkrat vprašali, koliko sami prispevate k bolj trajnostnemu delovanju in razvoju družbe. Pa ste naredili kakšen korak več kot le to, da ste ločevali smeti ali šli peš do ...

S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček) S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček)

Kje je doma slovenščina?

V nedeljo, 21.februarja, smo praznovali mednarodni dan materinega jezika, ki je letos imel geslo JEZIKI BREZ MEJA. Unesco je tako želel spomniti, da so jeziki bistveni del civilizacijske kulture ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash) Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash)

Dr. Drago Jerebic: »Ni res, da varajo samo neverni!«

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, umikanjem, kaj ...

O avtorju