Onesnaževanje, plastični odpadki
AVDIO: Promet ena največjih cokel za doseganje podnebnih ciljev
Slovenija |
Plastiki za enkratno uporabo, kot so plastični krožniki in pribor ter slamice, so na stari celini šteti dnevi. Njeno prepoved morata Svet Evropske unije in Evropski parlament še uradno sprejeti, a dogovor je tu. Prizadevanja za boljšo prihodnost našega planeta se nadaljujejo tudi na ostalih področjih. Nekoliko več naporov bo verjetno zahtevala dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam, ki je danes v Bruslju na mizah ministrov članic povezave, odgovornih za energijo.
Evropska unija ostaja vodilna v boju za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki so vzrok podnebnih sprememb. A direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gaja Brecelj, opozarja, da so njeni cilji prenizki, razlog zato vidi v neenotnosti članic povezave. "Tukaj še ni nekega skupnega dogovora o povišanju cilje. Evropska unija je morda res lahko nekoliko bolj ambiciozna kot ZDA in nekatere ostale države, a to ni dovolj."
Pozitiven košček v mozaiku boja proti podnebnim spremembam je po njenih besedah dogovor pogajalcev članic Evropske unije in Evropskega parlamenta o znatni omejitvi avtomobilskih izpustov ogljikovega dioksida. "Promet je sploh ena največjih cokel za doseganje podnebnih ciljev - tudi v Sloveniji, kjer emisije iz prometa še naprej naraščajo. V prvi vrsti je pomembno razviti učinkovit javni potniški promet - v posameznih državah Evropske unije in tudi med njimi." Ob tem je, tako Brecljeva, pomemben tudi razvoj električnih avtomobilov. "Ta elektrika ne sme prihajati iz fosilnih goriv," poudarja. "Ves sistem je treba razviti tako, da funkcionira na način, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov."
Slovenija je na splošno pri povzročanju izpustov toplogrednih plinov v povprečju Evropske unije, a želi okrepiti napore za njihovo zmanjšanje, kar Brecljeva pozdravlja. Kako veliki morajo biti koraki naše države? "Vsako leto mora emisije zmanjšati za 18 odstotkov, da globalno gledano nekako ostanemo pod varno mejo stopinje in pol. Dejansko pa danes s svojimi devetimi tonami na prebivalca na leto v Sloveniji kar za petkrat presegamo podnebno ravnovesje," odgovarja Brecljeva.
