Štefan IskraŠtefan Iskra
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tanja DominkoTanja Dominko
Mikrofon (foto: Rok Mihevc)
Mikrofon | (foto: Rok Mihevc)

Vrhovna sodnika Zobec o epidemiji in odločitvah ustavnih sodnikov

Slovenija | 21.04.2020, 09:22 Alen Salihović

V ospredje tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom: Atentat ustavnega sodišča na samega sebe, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji ter kako ta vpliva na njuno delo.

Barbaro Zobec je pri epidemiji pozitivno presenetil odziv prebivalstva, ki je ukrepe vzelo resno, Jana Zobca pa »strašljiva ranljivost, nebogljenost in krhkost nas ljudi in končno tudi naše civilizacije«. Na vprašanje, ali so ukrepi za zajezitev pandemije bili v Sloveniji preostri, je Zobčeva dejala, da je pri tem potrebno dati prav stroki. »Z vidika prava je pomembno, da so ukrepi časovno omejeni, da so primerni, nujni in sorazmerni ter, da so podvrženi nadzoru. Verjamem, da so ukrepi v Sloveniji strokovno utemeljeni. Da so vsaj večina njih bili tudi nujni in sorazmerni. Kot vem, je bila vlada deležna pohvale tudi iz tujine, celo iz Oxforda. O uspešnosti ukrepov pa govorijo predvsem rezultati. Širjenje epidemije se umirja, število žrtve je manjše kot v nekaterih sosednjih državah,« je dejala.

Verjamem, da so ukrepi v Sloveniji strokovno utemeljeni. Da so vsaj večina njih bili tudi nujni in sorazmerni.

Medtem pa ustavno sodišče prejema pobude za oceno ustavnosti vladnega odloka o omejitvi gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa. Prejelo je tudi nekaj pobud za oceno ustavnosti drugih vladnih odlokov in interventnih zakonov, skupno jih je že več kot 50, so pojasnili na sodišču. Pobude na ustavno sodišče prihajajo vsakodnevno. Ustavno sodišče je v petek zadržalo del Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v delu, ki določa njegovo veljavnost do prenehanja razlogov za prepoved. Za komentar te odločitve smo vprašali vrhovnega sodnika Jana Zobca: »Tisto, kar me je pri tem najbolj presenetilo pa je, da so trije sodniki, dve sodnici in sodnik glasovali za zadržanje celotnega odloka. Lahko si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi se celoten odlok in vsi ukrepi prenehali izvajati. Da bi odprli kinodvorane, nogometne stadione, tekme, vse javne dogodke, skratka življenje bi bilo takšno, kakršno je bilo pred enim letom v tem času. Bila bi katastrofa. Bil bi scenarij Lombardije. Tu sem se za hip kar zgrozil, ko sem videl, da so trije glasovali za zadržanje celotnega Odloka.«

Predlog Pikala je sedaj dobil ustavno potrditev. Pobudniki so s tem na slabšem, kot so bili pred sprožitvijo postopka perd ustavnim sodiščem.

V prvem delu oddaje sta komentirala tudi odločitev Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del. Zobec, ki je sodeloval pri sodbi, ki je zahtevala enakost otrok pri izobraževanju je kritičen do odločitve sodnikov in jo je poimenoval kar Atentat ustavnega sodišča na samega sebe. »Zgodilo se je, da je ustavno sodišče reinterpretiralo, v resnici anuliralo svojo prejšnjo odločbo, pobudnike pa postavilo v slabši položaj,« je dejal in dodal, da je sodišče povozilo vse kanone pravne argumentacije. Preseneča ga, da je odločitev identična rešitvi, ki jo je predlagal nekdanji minister za šolstvo Jernej Pikalo, namreč, da »se financira 100 odstotno samo minimum od minimuma, ne pa tudi jutranje varstvo, dopolnilni pouk in podaljšano bivanje. Predlog Pikala je sedaj dobil ustavno potrditev. Pobudniki so s tem na slabšem, kot so bili pred sprožitvijo postopka perd ustavnim sodiščem«.

Izvolitev za ustavno sodnico bi bilo ne samo neko napredovanje v karieri temveč tudi priznanje za dolgoletno sodniško delo.

Da je ustavno sodišče predolgo odločalo v tej zadevi pa je dejala Zobčeva, ki je ena od kandidatk za novo ustavno sodnico. »Imam že več kot 30 let sodniške prakse, od tega več kot polovico, že 18 let na vrhovnem sodišču. Reševala sem izjemno težke, zahtevne zadeve, odločbe so bile v strokovni javnosti sprejete kot zelo dobre, tako da bi bila izvolitev za ustavno sodnico ne samo neko napredovanje v karieri temveč tudi priznanje za dolgoletno sodniško delo,« je dejala.

Slovenija, Politika, Zdravstvo, Spoznanje več
Utrinek s priprav - s škofom Andrejem v Novem mestu (photo: ARO) Utrinek s priprav - s škofom Andrejem v Novem mestu (photo: ARO)

Romanje upanja: S kolesi in škofom v Rim

Radijska ekipa s prijatelji se v ponedeljek, 9. junija, odpravlja s kolesi na romanje upanja v Rim. Vsak odhaja na to dolgo pot s svojim osebnim namenom, skupni pa je udeležba na mednarodnem ...

Jana Lampe in Janko Pirc med slovenskimi misijonarji na Madagaskarju (photo: Osebni arhiv Jane Lampe) Jana Lampe in Janko Pirc med slovenskimi misijonarji na Madagaskarju (photo: Osebni arhiv Jane Lampe)

Slovenija za Madagaskar: Nova osnovna šola

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zadnji dan državniškega obiska v Keniji obiskala urad Združenih narodov v Nairobiju ter mednarodni finančni in inovacijski center Two Rivers. ...

Družina (photo: Pixabay) Družina (photo: Pixabay)

Otroku bi vnaprej odvzeli očeta

Državni zbor bo v tem tednu obravnaval novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, s katero bi pravice do teh postopkov pridobile tudi ženske v ...

Jezus (photo: Pixabay) Jezus (photo: Pixabay)

Vrtnice - junijska pobožnost v čast Jezusovemu Srcu

Po Marijinem mesecu maju in pobožnosti šmarnic so v juniju v ospredju vrtnice. Kaj pomeni ta pobožnost in kakšno mesto ima v katoliškem izročilu ali po slovenskih župnijah, je v prvi junijski ...

Izjava za medije po pogovorih pri predsedniku vlade (photo: KGZS) Izjava za medije po pogovorih pri predsedniku vlade (photo: KGZS)

Nova kmetijska zakonodaja: Premik v smeri dialoga?

Zadnje pol leta se v procesu sprejemanja nahaja zajeten sveženj zakonodaje kmetijskega področja, ki bo korenito posegel v kmetovanje v Sloveniji. Lani jeseni je nastal brez sodelovanja s kmečkimi ...