Mikrofon | (foto: Rok Mihevc)
Vrhovna sodnika Zobec o epidemiji in odločitvah ustavnih sodnikov
Slovenija Alen Salihović
V ospredje tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom: Atentat ustavnega sodišča na samega sebe, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji ter kako ta vpliva na njuno delo.
Barbaro Zobec je pri epidemiji pozitivno presenetil odziv prebivalstva, ki je ukrepe vzelo resno, Jana Zobca pa »strašljiva ranljivost, nebogljenost in krhkost nas ljudi in končno tudi naše civilizacije«. Na vprašanje, ali so ukrepi za zajezitev pandemije bili v Sloveniji preostri, je Zobčeva dejala, da je pri tem potrebno dati prav stroki. »Z vidika prava je pomembno, da so ukrepi časovno omejeni, da so primerni, nujni in sorazmerni ter, da so podvrženi nadzoru. Verjamem, da so ukrepi v Sloveniji strokovno utemeljeni. Da so vsaj večina njih bili tudi nujni in sorazmerni. Kot vem, je bila vlada deležna pohvale tudi iz tujine, celo iz Oxforda. O uspešnosti ukrepov pa govorijo predvsem rezultati. Širjenje epidemije se umirja, število žrtve je manjše kot v nekaterih sosednjih državah,« je dejala.
Verjamem, da so ukrepi v Sloveniji strokovno utemeljeni. Da so vsaj večina njih bili tudi nujni in sorazmerni.
Medtem pa ustavno sodišče prejema pobude za oceno ustavnosti vladnega odloka o omejitvi gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa. Prejelo je tudi nekaj pobud za oceno ustavnosti drugih vladnih odlokov in interventnih zakonov, skupno jih je že več kot 50, so pojasnili na sodišču. Pobude na ustavno sodišče prihajajo vsakodnevno. Ustavno sodišče je v petek zadržalo del Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v delu, ki določa njegovo veljavnost do prenehanja razlogov za prepoved. Za komentar te odločitve smo vprašali vrhovnega sodnika Jana Zobca: »Tisto, kar me je pri tem najbolj presenetilo pa je, da so trije sodniki, dve sodnici in sodnik glasovali za zadržanje celotnega odloka. Lahko si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi se celoten odlok in vsi ukrepi prenehali izvajati. Da bi odprli kinodvorane, nogometne stadione, tekme, vse javne dogodke, skratka življenje bi bilo takšno, kakršno je bilo pred enim letom v tem času. Bila bi katastrofa. Bil bi scenarij Lombardije. Tu sem se za hip kar zgrozil, ko sem videl, da so trije glasovali za zadržanje celotnega Odloka.«
Predlog Pikala je sedaj dobil ustavno potrditev. Pobudniki so s tem na slabšem, kot so bili pred sprožitvijo postopka perd ustavnim sodiščem.
V prvem delu oddaje sta komentirala tudi odločitev Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del. Zobec, ki je sodeloval pri sodbi, ki je zahtevala enakost otrok pri izobraževanju je kritičen do odločitve sodnikov in jo je poimenoval kar Atentat ustavnega sodišča na samega sebe. »Zgodilo se je, da je ustavno sodišče reinterpretiralo, v resnici anuliralo svojo prejšnjo odločbo, pobudnike pa postavilo v slabši položaj,« je dejal in dodal, da je sodišče povozilo vse kanone pravne argumentacije. Preseneča ga, da je odločitev identična rešitvi, ki jo je predlagal nekdanji minister za šolstvo Jernej Pikalo, namreč, da »se financira 100 odstotno samo minimum od minimuma, ne pa tudi jutranje varstvo, dopolnilni pouk in podaljšano bivanje. Predlog Pikala je sedaj dobil ustavno potrditev. Pobudniki so s tem na slabšem, kot so bili pred sprožitvijo postopka perd ustavnim sodiščem«.
Izvolitev za ustavno sodnico bi bilo ne samo neko napredovanje v karieri temveč tudi priznanje za dolgoletno sodniško delo.
Da je ustavno sodišče predolgo odločalo v tej zadevi pa je dejala Zobčeva, ki je ena od kandidatk za novo ustavno sodnico. »Imam že več kot 30 let sodniške prakse, od tega več kot polovico, že 18 let na vrhovnem sodišču. Reševala sem izjemno težke, zahtevne zadeve, odločbe so bile v strokovni javnosti sprejete kot zelo dobre, tako da bi bila izvolitev za ustavno sodnico ne samo neko napredovanje v karieri temveč tudi priznanje za dolgoletno sodniško delo,« je dejala.
