Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec kritično o zaustavitvi dela preiskovalne komisije

Slovenija | 18.12.2019, 15:33 Alen Salihović

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jana Zobca. Zanimal nas je njun pogled na delo preiskovalne komisije v zadevi Kangler. Spregovorila pa sta tudi o priznanju kristalna tehtnica.

Ustavno sodišče je novembra začasno zaustavilo delovanje preiskovalne komisije državnega zbora v primeru Franc Kangler in drugi. Po besedah vrhovne sodnice Zobec je zadržanje dela preiskovalne komisije problematično vsaj kar se tiče tožilcev. »Parlamentarna preiskava je eno od pomembnih, z ustavo predvidenih orodij zakonodajne oblasti v razmerju do izvršilne in sodne veje oblasti. S parlamentarno preiskavo namreč Državni zbor uresničuje nadzorno funkcijo v sistemu zavor in ravnotežij med vejami oblastmi. Preiskovalne komisije so vitalnega pomena za učinkovito uresničevanje delitve oblasti, ter hkrati temeljno orodje, s katerim prihaja Državni zbor do pomembnih informacij o dogajanju v družbeni stvarnosti, na katerega se mora odzivati v okviru svojih pristojnosti. Zakonodajalec ne sme ostajati ravnodušen, kadar se pojavljajo dvomi v ustavno skladnost in zakonito delovanje organov države«, je opozorila Zobčeva. Dodaja, da so lahko predmet preiskovalne komisije tudi delovanje pravosodnega sistema in anomalije v njem.

Podobno poudarja tudi vrhovni sodnik Zobec. Prepričan je, da se je večina ustavnih sodnikov pri zadržanju dela preiskovalne komisije prenaglila. »Prenaglila zato, ker je pripisala premajhno težo, ali pa sploh nobene teže ustavnemu pomenu preiskovalne komisije. Preiskovalna komisija je namreč "materia constitutionis", to je ustavna materija. V tem sklepu se na pomeni določbe 93. člena Ustave o preiskovalni komisiji večina sodnikov ni zadostno reflektirala. Ustavno sodišče je tehtalo med potencialno škodo, ki bi ob morebitni ugotovitvi protiustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi nastala z nadaljevanjem dela preiskovalne komisije, in škodo, ki bi jo pomenila zaustavitev dela te komisije. Pri tem tehtanju je po mojem spregledalo ali premalo ocenilo dejstvo, da je delo preiskovalne komisije časovno omejeno na en mandat in da se lahko zgodi, da zaradi zadržanja dela preiskovalne komisije, ta komisija svoje naloge, ki pomeni njeno ustavno pristojnost, v tem mandatu ne bo mogla opraviti. Če bi prišlo do tega, bi imelo to za posledico resno protiustavno omejevanje učinkovitega izvajanja pristojnosti zakonodajne veje oblasti«.

Zobec je dejal še, da bi lahko vsak pravosodni funkcionar, ki bi pričal pred komisijo lahko tudi odklonil odgovor na posamezna vprašanja, če bi ocenil, da se z vprašanjem posega v njegovo neodvisnost.

Komu koristi kristalna tehtnica?

Projekt Izboljšanje kakovosti sodstva je v Oslu na Norveškem prejel najvišjo nagrado, kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Nagrada je primerljiv z zlato medaljo na športnem tekmovanju, je ob prejemu dejal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Da vseeno ne gre za popolni odraz sodstva pri tej nagradi sta za Radio Ognjišče opozorila vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec.

Kristalna tehtnica sodstva je bienalna nagrada, ki je namenjena odkrivanju in izpostavljanju inovativnih in učinkovitih praks, ki jih evropska sodišča uporabljajo za izboljšave pri organizaciji dela in za uspešnejše vodenje sodnih postopkov, torej za boljše delovanje sodnih sistemov kot celote. »Sam bi bil veliko bolj vesel, če bi prejeli nagrado za zaupanje, ki ga sodstvo uživa, za ugled, ki ga je deležno, za prvo mesto v kakovosti odločb. Naprimer v utemeljitvi predlogov za preliminarno odločanje, ali pa za prvo mesto za varstvo človekovih pravic.«

Primerjava z zlato medaljo na športnem tekmovanju se Zobcu zdi kar na mestu saj je to zmaga zgolj ne enem ozkem področju in ne širše. »Ironija je, da smo bili približno istočasno z novico o tej kristalni tehtnici za izboljšanje kakovosti sodstva, odklopljeni z dosedanjega iskalnika baze podatkov. Kar je nekako tako, kot če bi izgubili spomin.«

Da veliko pove o »veličini« te nagrade podatek, da je pred dvema letoma v tej kategoriji drugo mesto osvojil Azerbajdžan pa je opozorila Zobčeva. »Ta nagrada nič ne pove o zaupanju v sodstvo, o rezultatih sojenja, nič ne pove o uspehih pred ustavnim sodišče, o obsodbah države pred ESČP, nič ne pove o stanju vladavine prava in tudi ne o notranji neodvisnosti sodstva.«