Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o potrebnih spremembah v sodstvu

Slovenija 17. 02. 2020, 18:30 Alen Salihović

Prejšnji teden se je začelo novo sodno leto. Da je bilo delo slovenskega sodstva v lanskem letu uspešno in da so se nadaljevali pozitivni trendi preteklih let, je ob odprtju omenjenega leta ocenil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Sodniške kolege pa je opozoril, da so ves čas pod lupo javnosti, zato je pomembno, da sodstvo deluje čim bolj odprto in transparentno. Da vseeno vse le ni tako dobro kot trdi Florjančič sta za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« povedala vrhovna sodnica in sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec.

Vrhovni sodnik Zobec je uvodoma komentiral kolumno z naslovom »Dovolj je bilo«, ki je nastala v slovo pisanju na portalu IUS-INFO. V njej je opozoril, da kljub nenehnim spodbudam in tudi kritikam v sodstvu vse isto in nespremenjeno. »Morda je apatičnost in nezainteresiranost sodnikov le posledica nekakšnega splošnega stanja v slovenski družbi. Odsev splošne apatije, nezainteresiranosti, na drugi strani pa zgolj osredotočenosti na sebe, na svoj mikro-kozmos ter na svoje drobne zasebne interese, drobne koristi in ugodnosti, ki ti jih prinaša obračanje glave proč od nepravilnosti, disfunkcij, odklonov, tudi zlorab, ki se dogajajo okoli tebe.«

Sodniki veliko delajo in pri delu se pač pojavijo določene napake, te napake pa se potencirano upoštevajo samo pri določenih sodnikih...

Tako jasno se je glede razmer v sodstvu izrazil Zobec, Zobčeva pa dodala, da je za molk krivo tudi neko splošno ozračje na sodišču, atmosfera strahu. »Kot govorijo izkušnje so bili, in so, več ali manj vsi sodniki, ki so opozarjali na določene nepravilnosti kasneje izpostavljeni šikaniranju, mobingu, zoper nekatere so bili predlagani in celo izvedeni disciplinski postopki, imajo težave celo pri rednem napredovanju, čeprav naprimer vmes doktorirajo, zoper nekatere se zbirajo podpisi in tako naprej,« je dejala Zobčeva in dodala, da je delo sodnika odgovorno in zahtevno. »Sodniki veliko delajo in pri delu se pač pojavijo določene napake, te napake pa se potencirano upoštevajo samo pri določenih sodnikih, medtem ko drugi, predvsem tisti, ki delajo na nekakšnih projektih in ki sploh ne opravljajo sodne funkcije, ali sodijo samo simbolično, naredijo bliskovite kariere,« je opozorila Zobčeva, ki je zato ne čudi, da so nekateri sodniki tiho.

Smernice, ki so jih sprejemala vrhovna sodišča, so imele vse socialistične države po vzoru Sovjetske zveze. Poljaki so jih odpravili že leta 1989.

Da bi se zadeve spremenile bi moralo po besedah Zobca priti najprej do poenotenja sodne prakse med senati na vrhovnem sodišču. »Tukaj smo v globokem zaostanku. Še vedno so edini mehanizem poenotenja sodne prakse med senati vrhovnega sodišča pravna mnenja in načelna pravna mnenja, ki jih sprejema občna seja, tako imenovane smernice, kar je relikt preteklosti. Smernice, ki so jih sprejemala vrhovna sodišča, so imele vse socialistične države po vzoru Sovjetske zveze. Poljaki so jih odpravili že leta 1989.«

Oba sta poudarila tudi, da bi morali sodnikom zagotoviti učinkovite sisteme iskanja po bazah podatkov, tako domačih kot tujih. Iz boljšega sistema so namreč nedavno prešli na precej slabšega. »Mislim, da se vse več sodnikov zaveda, da so potrebne spremembe. Da Kristalne tehtnice ne morejo biti alibi za slabšanje delovnih pogojev. Pri tem mislim na dostopnost do literature in spletnih iskalnikov po bazah sodne prakse,« je dejala Zobčeva.

Gosta sta v oddaji SVPM odgovarjala še na vprašanja, kako naj bi preprečili zlorabe v sistemu, kot so se dogajale v zadevah Kangler, Patria in Novič, pa tudi ali je prav, da je član Sodnega sveta odvetnik. Nismo pa mogli mimo vprašanja, kako vrhovne sodnike in napade na njih brani služba za stike z javnostjo ter kako je s polemiko o prenosi krajevnih pristojnosti.