Msgr. Bole in dobrodelnost: Gorčično zrno, ki ga je zasejal, je zraslo v veliko drevo

Slovenija 19. 02. 2020, 17:52 Helena Križnik Tone Gorjup

Ob smrti msgr. Franca Boleta odmevajo njegova velika dela na različnih ravneh verskega in družbenega življenja. Razvil je vrsto dobrodelnih in človekoljubnih pobud. Iz gorčičnega zrna, ki ga je zasejal tudi na tem področju, je zraslo veliko drevo.

Uredništvo revije Ognjišče počasi postajalo tudi dobrodelna ustanova

Revija Ognjišče, ki je vzklila iz glasila župnij Koper in Postojna, je v trenutku osvojila tako mlade kot starejše, dosegla je tudi zamejstvo in tujino. Že prav kmalu, jeseni 1967, je v njej na najrazličnejše stistke začel odgovarjati Predal dobrote. »Ta je spodbudil bralce, da so si dopisovali z bolniki in invalidi ter prispevali v Sklad škofa Antona Vovka,« je spomnil aktualni generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič. Uredništvo revije Ognjišče je tako postajalo tudi neke vrste dobrodelna ustanova, ki je pomagala ubogim po vsej državi in podpirala tudi naše misijonarje. »Ko so v sklopu Predala dobrote začeli zbirati materialna sredstva, predvsem oblačila, in jih pošiljati revnim ljudem po župnijah, je gospod Bole s svojim vizionarstvom začel nagovarjati prostovoljce, s sodelavci je kupil kombinirano vozilo, najprej so ta oblačila zbirali v stanovanju sredi Ljubljane, začelo se je zelo skromno, kmalu zatem so dobili prostore v tamkajšnjem stolnem župnišču in nato na Teološki fakulteti.«

Slovenska karitas je imela soliden temelj, pri katerem je pomagal oče Franc

Da je karitativnost ena od nalog dejavnega krščanstva, ki je ne smemo zanemariti, so se v uredništvu revije Ognjišče še posebej zavedli, ko so se začeli vrstiti zaslišanja, prepovedi zbiranja denarnih sredstev, hišne preiskave, odvzem potnih listov in tudi krajši zapor očeta Franca. Ni se ustrašil, njegova pobuda, da bi bila vsa dobrodelnost v državi posebej povezana pod eno streho, je zaživela jeseni 1989, Slovenska karitas je bila ustanovljena spomladi 1990, msgr. Bole je bil njen prvi direktor. »Vsa področja delovanja krajevne Karitas so se lahko razvijala, ker so imela soliden temelj, pri katerem je pomagal,« je prepričan nekdanji predsednik Slovenske karitas nadškof Marjan Turnšek.

»Od majhnega Predala dobrote smo danes prišli do mreže Karitas v Sloveniji. Imamo več kot 460 župnijskih Karitas, več kot 11.000 prostovoljcev. Njegovo delo je padlo v plodno zemljo in vzklilo, danes smo mu iz srca hvaležni,« je poudaril Uršič.

Drznost in vztrajnost naj bosta vodilo za naprej

Pred Uršičem je bil dolga leta generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic. Njegova pot in pot msgr. Boleta sta se dopolnjevali, je bil slikovit. Kot nam je še zaupal, je bil oče Franc na področju dobrodelnosti njegov vzornik. »Tista prva leta je bil vedno na razpolago. Velikokrat sva se srečala, nekajkrat sem šel v Koper, kjer sva sedla, vzel si je čas, me pogostil in tudi nagradil s kakšno knjigo. Vedno mi je dal tudi popotnico, kar je eden pomembnejših elementov Karitas.« Msgr. Bole si ni nikoli ničesar lastil, ampak je rad prisluhnil ostalim in delil izkušnje, je še pojasnil Jerebic. Upa, da bo Slovenska karitas ohranjala njegovi lastnosti drznost in vztrajnost. »Drznost, ko gre za človeka v stiski, in vztrajnost, tudi če so prepreke, da lahko najde pot do tistega, ki potrebuje pomoč.« »Naša želja je, da vsi, ki smo danes aktivni v Slovenski karitas, nadaljujemo z njegovim poslanstvom,« je dodal Uršič.