Ljubljanski nadškof Stanislav Zore | (foto: Rok Mihevc)
Nadškof Zore pri maši za domovino: Podrl se nam je vrednostni sistem
Slovenija | 24.12.2019, 10:38 Petra Stopar Slovenska tiskovna agencija
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je pri sveti maši za domovino povedal, da je politika pred 29 leti dobila množično in glasno sporočilo naroda, kaj hoče, nato pa se je ljudstvo spet »zgrnilo vase«. »Morda je to eden od dejavnikov, da politika demokratizacije ni nadaljevala z zadostno hitrostjo, jo prenesla in uresničevala na vseh področjih našega javnega življenja,« je bil kritičen predsednik Slovenske škofovske konference.
»Prišli smo celo tako daleč, da del vladajoče politike ni sposoben oziroma noče uveljaviti vladavine prava ter izpolniti odločb ustavnega sodišča in se pri tem sklicuje na javno dobro. Se pravi, da nekateri starši in otroci so javno dobro, drugi pa to niso,« je ugotavljal nadškof Zore v ljubljanski stolnici pri sveti maši pred dnevom samostojnosti in enotnosti.
Se pravi, da nekateri starši in otroci so javno dobro, drugi pa to niso.
V nadaljevanju je nadškof odgovarjal na vprašanje, kako se nam je to zgodilo. Meni, da se je podrl vrednostni sistem, saj »pozabljamo na temeljne vrednote naše družbe in se prepiramo okoli članov nazornih svetov in uprav in okoli projektov za prelivanje denarja tudi v zasebne žepe«.
Znova je opozoril na slabe demografske razmere, na upadanje rodnosti, kar se po njegovem kaže tudi pri vpisu študentov na univerzo, in dodal, da je treba otrokom spet privzgojiti ljubezen do domovine. To pa po nadškofovih besedah ni samo Ljubljana in tudi ne samo mestne občine. »Domovina so tudi področja, ki na tehtnici političnega kupčkanja ne predstavljajo posebne teže, a če bomo nanje pozabljali, če jih ne bomo znali ceniti in zato zanje tudi skrbeti, potem se nam lahko zgodi, da bodo politiki nazadnje lahko odločali samo še o ’Ljubljanski pokrajini’,« je bil kritičen.
Nadškof Zore se je spomnil tudi raziskave o branosti knjig, ki je pokazala, da polovica vprašanih v celem letu ni prebrala niti ene knjige: »Danes pa učiteljice v osnovnih in srednjih šolah ugotavljajo, da se učenci in dijaki pogosto lažje izražajo v angleščini kot v maternem jeziku. Lepo, da so tako dobri v angleščini, a ti, ljuba slovenščina, ti že tisočletje zapisana beseda, kdo bo tebe ljubil? Bralnih navad šolarjem ne bomo privzgojili s podarjenimi knjigami z močno sporno vsebino, nad katerimi se zgražajo tako starši kot učitelji. Potreben bo drugačen, pošten in odgovoren pristop.«
Tem otrokom mora nekdo približati lepoto in bogastvo slovenskega jezika. Kako doneče so besede o prvi slovenski knjigi, o začetkih slovenskega knjižnega jezika, ki jih poslušamo vsako leto. Premalo pa se sprašujemo, kdo bo jutri bral slovenske knjige.
Kritika negativnega je potrebna in pomembna, meni predsednik SŠK, ne sme pa biti sama sebi namen. »Pred očmi mora imeti dobro, negovanje pozitivnih vrednot in medsebojnega spoštovanja, saj nas vse to zbližuje. Naj bo polno takšnih vrednot tudi praznično leto, ki je pred nami,« je še dodal ljubljanski metropolit, ki si obenem želi, da bi ljudje več molili za vse odgovorne v državi.
Pahor: Slovenija ne potrebuje plebiscitarne enotnosti, potrebuje pa dialog in sodelovanje
Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je na osrednji državni proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti dejal predsednik republike Borut Pahor. Takšne enotnosti po njegovih besedah Slovenija danes ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja.
Preveč je nestrpnega, sovražnega in celo izključujočega govora.
Slovenija je po njegovih besedah skoraj tri desetletja v položaju, ko enotnosti kot ob plebiscitu ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja. »Premalo je iskrenega dialoga, da se sliši drugega in premalo sodelovanja za oblikovanje skupnih ciljev in poti do njih. Preveč je nestrpnega, sovražnega in celo izključujočega govora. Preveč je zavračanja sodelovanja,« je dodal.
Opozoril je tudi, da se je po koncu finančne in gospodarske krize prestrukturiralo gospodarstvo, država pa ne. Odlašanje z njeno modernizacijo, ki vključuje strukturne spremembe, bo po njegovih besedah postajalo vse večji problem. Poleg tega nas v prihodnjem letu čaka oblikovanje podnebne politike, konferenca o evropski prihodnosti in spremembe volilne zakonodaje, je spomnil predsednik republike.
Tanko kritično do vprašanja zagotavljanja človekovih pravic
Eno temeljnih izhodišč slovenske osamosvojitve je bil upor proti kršenju človekovih pravic, je na pred dnevom samostojnosti in enotnosti na slavnostni seji Državnega zbora (DZ) dejal podpredsednik DZ Jože Tanko. Prek postulatov pravne države naj bi bilo v Sloveniji enako varstvo pred zakonom zagotovljeno vsakomur. Vendar pa še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti, je opozoril.
Zelo dobro se je poskrbelo za nasprotnike osamosvojitve, celo za tiste, ki so kot oficirji aktivno sodelovali v agresiji na Slovenijo. Ti so dobili boljši status kot vojni veterani in boljše pokojnine od velike množice naših upokojencev.
Tanko je v nagovoru pred praznikom spomnil na besede predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije Jožeta Pučnika po razglasitvi začasnih rezultatov plebiscita: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.« Z rezultatom plebiscita je bil dan ukaz tedanji politiki, katere jedro je predstavljal Demos, da udejanji stoletne najintimnejše želje slovenskega življa po samostojni državi. Mednarodna skupnost po besedah Tanka ni bila naklonjena razpadu Jugoslavije in tudi tedanji režimski politiki so na vse mogoče načine ovirali vzpostavitev samostojne države, a zaradi vztrajnosti in nepopustljivosti Demosovih politikov se je zgodilo prav to. »Če bi še tedaj zamudili priložnost, Slovenije kot države ne bi bilo,« je opozoril. So pa idejo samostojne Slovenije močno podprli tudi Rimskokatoliška cerkev, Slovenci v zamejstvu in Slovenci, razseljeni po Evropi in ostalih celinah. »To je poenostavilo poti do mednarodnega priznanja države, pa tudi njihova finančna pomoč ni bila zanemarljiva,« je spomnil Tanko.
Podpredsednik DZ je v nagovoru povzel še nekatere ključne dogodke v procesu osamosvajanja, od izdaje ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe ter posveta delegatov in ministrov koalicije Demos v Poljčah pa vse do ustanavljanja lastne vojske, ki je bila tudi ključni dejavnik obrambe samostojnosti Slovenije in vojaške zmaga nad JLA. Ob tem je izpostavil, da je bil Demos odprt do drugače mislečih, ni izvajal lustracije in revanšizma. So pa bili tega deležni politiki Demosa, čeprav so to tedaj morda spregledali. Sprožene intrige so ob naivnosti, politični neizkušenosti in peti koloni v Demosu pripeljale do razpustitve Demosa, je povedal. Demosove stranke in njihovi vplivni posamezniki so tudi postajali lahke tarče, ki so jih z aferami izrivali ali celo odstranili iz političnega prostora.
Tanko je spregovoril tudi o aktualnih razmerah v državi in ocenil, da je Slovenija po letu 2008 začela stagnirati. »Levičarske vlade so v tem obdobju sprejele več enostranskih političnih odločitev, ki so močno škodile državi. Takšne so bile po besedah Tanka tudi odločitve za arbitražo, za tožbo Hrvaške, za podpis Marakeškega sporazuma in za omogočanje prostega prehoda množice oboroženih ilegalnih migrantov na slovenska in evropska tla«. Te je Tanko označil za »hudo varnostno grožnjo za Slovenijo in Evropo«. Kot največje breme države pa je navedel nedelovanje preiskovalno-sodnega sistema.
Škof Glavan: Vemo, da je možno doseči le edinost v različnosti
V Novem mestu je škof ordinarij Andrej Glavan že v soboto daroval mašo za domovino ob prazniku samostojnosti in enotnosti. Kot so zapisali na spletni strani škofije Novo mesto, je poudaril, da si med ljudmi ne moremo misliti enotnosti brez napetosti in razlik. Te napetosti so pravzaprav vir nenehne rasti. Zato si je treba tudi v družbenem življenju prizadevati za edinost v različnosti.
Edinost je dobrina, v kateri začutimo zagotovilo miru, varnosti, medsebojnega spoštovanja, neko zagotovilo doma.
Škof se je vprašal, ali beseda enotnost ne zveni v današnjih družbenih razmerah in ob veliki razdeljenosti našega naroda nekam čudno. »Prav zato nam je ta praznik potreben, da se spomnimo, da brez enotnosti ni pravega napredka, ker narodova energija in polet ter duhovni in materialni razvoj hromijo razprtije. Ko začne egoizem posameznikov in političnih skupin spodjedati prizadevanja za skupno dobro, se nobeni skupnosti in tudi državi ne piše dobro. Po drugi strani je umestno vprašanje, ali je enotnost nemogoče doseči, razen v trenutkih ogroženosti? Danes se veliko govori o edinosti in enotnosti. A vemo, da je možno doseči le edinost v različnosti. Edinost je dobrina, v kateri začutimo zagotovilo miru, varnosti, medsebojnega spoštovanja, neko zagotovilo doma. Edino v takem domu nam je lahko lepo,« je menil škof Glavan.
Povabil nas je, naj se zlasti v božičnih dneh trudimo za to edinost v različnosti v družinah, delovnih kolektivih in drugih skupnostih. »Naj nas za to opogumi in da moči tudi ta maša, ki jo opravljamo za blagor naše ljubljene domovine, naše države in ožje regije,« je zaželel. Povabil je še k prošnjam za negovanje vrednote družine, ki je osnovna celica družbe: »Pri nas so mnoge družine ranjene in zato premalo ljubijo življenje, premalo živijo iz krščanskih vrednot. Umestno je vprašanje: Slovenija, ki si stoletja preživela brez lastne države, ali boš mogla v lastni državi preživeti brez krščanske duše in brez lastnih otrok?«
