Ljubljanski nadškof Zore daroval mašo za vse pokojne kulturne ustvarjalce

| 08.02.2019, 15:01

Na današnji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, so oči ponovno uprte v slovensko kulturo. Zvrstilo se je že več manjših in večjih prireditev. Velik del je še vedno posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. Dopoldne pa je v ljubljanski stolnici sveto mašo daroval nadškof Stansilav Zore, po maši pa so odprli razstavo Umetniki za karitas.

Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta prejela kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in scenarist in režiser Filip Robar Dorin. Sinočnja proslava je postregla s prepletom kritične misli o družbi predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja in refleksije umetnosti, ki so jo v videih prispevali letošnji nagrajenci.

Številne kulturne ustanove so danes brezplačno odprle svoja vrata. Osrednja prireditev je bila sicer pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. V Kranju je potekal tradicionalni Prešernov smenj, Združenje dramskih umetnikov pa se je pesniku poklonilo ob njegovem spomeniku na ljubljanskem Tromostovju. Vrata je odprla tudi predsedniška palača, v kateri je predsednik Borut Pahor sprejel Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada. Pahor je danes vročil tudi zlati red za zasluge. Tega je prejel slovenski zamejski pisatelj in prevajalec Florjan Lipuš.

Nagrade Prešernovega sklada so prejeli pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič ter dirigentka Martina Batič.

V letošnji Prešernov dan na poseben način vstopa pisateljica in prevajalka Mimi Malenšek, ki bi bila danes stara sto let. Njeno življenje in delo bo nocoj ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature v pogovoru s Petro Koršič predstavila publicistka, prevajalka in književnica Alenka Puhar, ki je med drugim napisala monografijo o njej naslovom V vročem soncu vonj pelina.

Nadškof Zore: Če hoče tudi umetnik z lepoto reševati svet, potem mora tudi on sam zajemati v luči, ki sveti znotraj

Prešerna in vseh pokojnih kulturnih ustvarjalcev so se dopoldne spomnili tudi v ljubljanski stolnici, kjer je zanje maševal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši je bilo v galeriji Družina odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. »Če hoče tudi umetnik z lepoto reševati svet, potem mora tudi on sam zajemati v luči, ki sveti znotraj, v globini. Kristus na križu, v svoji največji razčlovečenosti, je bil najbolj božanski, ker je iz njega, iz njegovih besed, sijala brezpogojna ljubezen. In v tej ljubezni se je daroval – brez omejitev. Drznil si bom tvegati trditev, da izrazna moč, da veličina nekega umetnika, ne glede na polje njegovega ustvarjanja, raste iz ljubezni. Samo nekdo, ki ljubi, bo lahko lepoto in banalnost prikazoval odrešujoče, osvetljeno z lučjo, ki jo prižiga večnost. In takšen umetnik se bo tudi razdajal. Zanj bodo veljale Gregorčičeve besede duhovniku: Daritev bodi ti življenje celo. Umetnikovo srce se mora spreminjati v oltar, na katerem se daruje in na katerem je potem tudi obdarovan, da more obdarovati druge. Gospod, izročamo ti vse umetnike.«

Kot že omenjeno so danes mnogi odšli tudi v Vrbo, kjer stoji prenovljena Prešernova rojstna hiša. Nekateri so se tja odpravili kot romarji z Brezij.

Brez ministra za kulturo

Praznik slovenske kulture letos mineva brez njenega ministra. Kot je znano, je konec januarja odstopil Dejan Prešiček. Tudi finančni položaj ni idealen, opozarjajo kulturniki, zbrani v Društvu Asociacija.