Okupatorji in osvoboditelji

Komentarji | 03.09.2019, 14:42 Tone Gorjup

Minulo nedeljo so se zgodaj zjutraj pri spominskem obeležju v Gdansku na Poljskem, kjer se je 1. septembra 1939 začela druga svetovna vojna, poklonili žrtvam največje morije v zgodovini človeštva. Žrtvam so se poklonili tudi v mestecu Wielun. Osrednja žalna slovesnost je potekala v Varšávi, kjer je bil tudi naš predsednik Pahor. Pri nas v Sloveniji posebnih dogodkov ni bilo. Me je pa presenetilo prižiganje večnega ognja ob spomeniku ruskim in sovjetskim vojakom na ljubljanskih Žalah. Spoštljiv poklon vojakom, ki so padli na naših tleh, je povsem na mestu. A nekaj me je zmotilo. Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. So organizatorji dogodka na Žalah to vedeli? So načrtno izbrali ta dan? Kaj so želeli s tem sporočiti? Ko sem pozneje prebral, kaj je na Žalah povedal predstavnik ruske dume, sem bil presenečen. Opomnil je na nedopustnost potvarjanja zgodovine in dodal, da nam je zgodovina dana zato, da se iz nje učimo.

Hitler je načrt napada na Poljsko pripravljal že spomladi 1939. Uvidel je, da potrebuje pomoč, zato je iskal primernega zaveznika. Dobil ga je v Stalinu. Tako sta se spajdašila nacionalsocializem in komunizem. Pakt, s katerim sta si velika diktatorja Hitler in Stalin obljubila zavezništvo in si razdelila Evropo, je bil podpisan 23. avgusta 1939 v Moskvi. Šele s tem zagotovilom je Hitler poslal svojo vojsko na Poljsko, Stalin pa mu je sledil dobra dva tedna pozneje. Molotov se je kmalu po okupaciji vzhodnega dela države pohvalil, da se »Rdeča armada na Poljskem venča s slavo«. Paktiranje oziroma kolaboracijo nacizma in komunizma so marsikje obsojali. Tudi pri nas, a ne vsi. Med tistimi, ki so zavračali tako ravnanje in protestirali, je bila Angela Vode. A njena partijska kolegica Vida Tomšič ji je pojasnila, da je potrebno zaupati vodstvu partije: »S Hitlerjem se je povezal Stalin in on ve, kaj dela!« Ker Angeli Vode tako ravnanje ni dalo miru, je protestirala naprej. Zato so jo izključili iz partije. Kaj vse je doživela v naslednjih letih in desetletjih verjetno ni potrebno razlagati.

Marsikje na stari celini, tudi v Sloveniji smo 23. avgusta obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov; nacionalsocializma, fašizma in komunizma. Zakaj ravno 23. avgusta? Ker je bil na ta dan pred osemdesetimi leti podpisan sporazum Ribbentrop Molotov, ki je odprl »vrata« drugi svetovni vojni. Ta dan je sicer pri nas še vedno le delno sprejet. Mnogi ne priznavajo, da je bil tudi komunizem zločinski režim. A težko bi rekli, da Rdeča armada ni okupirala Poljske, da ni nekaj mesecev zatem napadla Finske in nadaljevala z zasedbo tega, kar ji je pripadalo po podpisu sporazuma z Nemčijo … O tej plati zgodovine pri nas ne vemo prav veliko, a dejstva so neizprosna. Tudi zato je škof Franc Šuštar pred dnevi pri maši na dan spomina za vse žrtve totalitarnih režimov upravičeno spomnil na pakt med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo. Dejal je: »Posledice zlitja teh dveh zločinskih totalitarizmov in vsakega posebej so bili na desetine milijonov umorjenih ljudi in neizmerno trpljenje preživelih, mučenih in ustrahovanih ljudi.« Škof Šuštar je spomnil na Treblinko, Auschwitz, Sibirske gulage, holodomor v Ukrajini, Gonars, Rab, pri nas Teharje, Ferdreng, Rog, Hudo jamo, in druge kraje trpljenja. Ti zločinski režimi so po škofovih besedah v narode vsekali rane, ki še vedno krvavijo in bolijo.

Ta misel je bila prisotna na žalnih slovesnostih, ki so se minulo nedeljo odvijale na Poljskem. Spremljala jo je prošnja nemškega predsednika Poljakom za odpuščanje, pa tudi zavezanost najvišjih predstavnikov več deset držav k delu za mir. Predsednik Pahor, ki je bil tam, je med drugim spomnil, da so takšne slovesnosti opomin pred pozabo na grozote vojne, obenem utrjujejo spravo med evropskimi narodi.

Tudi pri nas se odvijajo podobne žalne slovesnosti. Nedavno so jo pripravili v Rovtah in se na njej spomnili izgube večine mož in fantov, ki sta jih vzela vojna in revolucija. Ne vem, od kje uredniku enega izmed naših tednikov toliko poguma, da je vsevprek opletal s kvizlingi in kolaboranti, s fašisti in nacisti, o komunistih pa nič. Nedeljski opomin podpredsednika ruske dume na ljubljanskih Žalah glede zgodovine bi koristil tudi njemu.

V vseh časih in krajih so se spominjali pokojnih, spominjamo se jih tudi danes. Kdo vse je bil okupator v drugi svetovni vojni, kdo je sodeloval z njim, kdo je izdajal, kdo nadaljeval s tiranijo po zlomu fašizma in nacionalsocializma, pa odgovarja zgodovina. A vprašanje je, če smo se pripravljeni soočiti z njo! Dejstvo je, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije drugih dveh zločinskih režimov. To so izkusili tudi mnogi pri nas. Zato sem bil v zadregi ob nedeljskih spominskih slovesnostih. Morda so kriva zamegljena zgodovinska dejstva. A ne vem pri komu?