Tone Česen: Predlog ministrstva ne sledi odločbi Ustavnega sodišča

Komentarji | 04.04.2019, 14:18 Petra Stopar

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ocenjuje, da predlagane spremembe v zvezi s financiranjem zasebnega šolstva uresničujejo odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2014. Iz SDS pa sporočajo: »To je laž. Predlog je protiustaven, stanje samo še poslabšuje.«

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v sredo povedal, da je s koalicijo uskladil predlog o spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, in sicer, da bi država za nove generacije obvezni program zasebnih šol financirala 100-odstotno, razširjenega pa ne bi financirala. Gre pravzaprav za stari Desusov predlog iz časa vlade Mira Cerarja, ki pa ga je Državni zbor decembra 2017 zavrnil. Prevladala so opozorila o neustavnosti takšne novele. Razprave so tedaj zaznamovala tudi nestrinjanja znotraj koalicijske SMC o predlogu sprememb.

Medtem pa starši in otroci zasebnih osnovnih šol v Sloveniji, med njimi OŠ Alojzija Šuštarja, OŠ Montessori in Waldorfske šole, že peto leto čakajo na vladno uresničitev odločbe Ustavnega sodišča, ki ugotavlja, da je 85-odstotno državno financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja v neskladju z ustavo.

Po ugotovitvah sodnikov ustava zahteva, naj se javno financira obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini, kar pa ne zajema financiranja vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev zasebnih šol, torej tistih programov, s katerimi šole zasledujejo svoje partikularne interese. Kot pojasnjuje nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk nista nekaj, kar bi sodilo v partikularne interese, kot je denimo verouk. Ta že zdaj ni financiran in tudi ni predmet ustavne presoje. A koalicija ne bi financirala niti interesnih, dopolnilnih ali dodatnih javno-veljavnih dejavnosti v zasebnih šolah.

Direktor Zavoda sv. Stanislava, v sklopu katerega deluje OŠ Alojzija Šuštarja, Tone Česen, opozarja, »da osnovnošolski program predvideva tako jutranje varstvo kot dodatni dopolnilni pouk in učenje obveznih predmetov, kot so matematika, slovenščina, tuj jezik, naravoslovje itn. Tega v osnovnošolskem programu ne moremo ločevati, kar pa trenutno predlog ministrstva ustvarja. Se pravi, da so učenci, ki potrebujejo pomoč, ali tisti, ki so zelo nadarjeni, ki lahko dobijo neke dodatne vsebine, v diskriminatornem položaju, ker bodo morali po predlogu ministrstva za te dodatne vsebine, do katerih so upravičeni, dodatno plačevati«.

Tudi v NSi se ne strinjajo z umetnim razlikovanjem na obvezni in razširjeni del programa. Podpirajo »rešitev, ki so jo s koalicijskimi partnerji izpogajali lani, to pa je 100-odstotno financiranje javno veljavnega programa v celoti«. Opozorili so, da bi bilo tako do 100-odstotnega financiranja upravičeno omejeno število zasebnih šol. Dejstvo je, da je trenutno v Sloveniji šest (6) zasebnih osnovnih šol, z javno veljavnim programom, kar pomeni 1,3 odstotka vseh osnovnih šol v Sloveniji, oziroma 0.84 odstotka vseh osnovnošolskih  otrok.