Vrisk: Nikakor ne pristajamo na zmanjševanje sredstev
Politika | 12.03.2019, 14:46 Petra Stopar
V Portorožu poteka 46. letni posvet Zadružne zveze Slovenije. Osvetljuje poglede na prihodnost slovenskega in evropskega kmetijstva in podeželja po letu 2020. Predsednik zveze Peter Vrisk poudarja, da je Evropska unija breme odločitev o kmetijski politiki preložila na države članice, zato je pred Slovenijo zelo pomemben izziv, kakšno usmeritev bo izbrala.
Od vplivov brexita na evropsko zadružništvo do zakonodajnih ukrepov in razprave o tem, kako povečati zanimanje mladih za kmetovanje, so teme letošnjega posveta zadružnikov. Skupni imenovalec pa je, da se denar za kmetijstvo ne sme zmanjševati, je za naš radio povedal Peter Vrisk: »Nikakor ne pristajamo na zmanjševanje finančnih sredstev, kar nam nekateri skušajo že vnaprej povedati. Tisti denar, ki ga bo država v tem usodnem trenutku vložila v kmetijstvo, se bo mnogokrat obrestoval tudi v prihodnosti.«
Zadružnike so uvodoma pozdravili in nagovorili tudi premier Marjan Šarec, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Premier je spomnil, da pravkar tečejo pogajanja o novem večletnem proračunskem obdobju Evropske unije med letoma 2021 in 2027, kjer Sloveniji grozi 15-odstotni padec sredstev za kmetijstvo. Ker bi se pozneje utegnilo zgoditi, da bodo tudi ta sredstva »padla«, pa si Slovenija prizadeva za čimprejšnji sprejem tega finančnega okvirja.
Po Vriskovih ocenah se vsi, vključno s predstavniki vlade, zavedajo izjemnega pomena kmetijstva in podeželja: »Nekako je zagotovilo, da bodo v največji možni meri sledili temu, kar slovensko kmetijstvo želi in potrebuje. Na nevladnih organizacijah pa je, da redno držimo ta kontakt do vlade, do predsednika vlade, do ministrice in Državnega sveta, ki mnogokrat odpira te kmetijske teme in v tem duhu lahko razumem vse to, kar so ključni ljudje slovenske politike povedali danes tukaj.«
Tako se udeleženci v tem popoldnevu med drugim seznanjajo tudi z izhodišči resolucije o prihodnosti slovenskega kmetijstva. V resoluciji bodo po napovedih ministrice največ pozornosti namenili ciljnemu strateškemu načrtovanju javnih podpor glede na naravne danosti in dejanske potrebe slovenskega podeželja. Med že obstoječimi prednostmi slovenskega kmetijstva je ministrica izpostavila trajnostne prakse, raznolikost pridelave in proizvodov, tradicijo in navezanost na zemljo ter obdelanost kmetijske krajine po vsej državi.
Posveta Zadružne zveze Slovenije sta se udeležila tudi direktor direktorata za trajnost in dohodkovno podporo generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije Pierre Bascou ter predsednik organizacije Cogeca, ki združuje evropske kmete in evropske kmetijske zadruge, Thomas Magnusson.
