Papež nasilje v Iraku in Siriji označil za terorizem nepredstavljivih razsežnosti
Svet | 20.10.2014, 12:42
V sinodalni dvorani v Vatikanu je pod vodstvom papeža Frančiška potekal redni javni konzistorij. Člani kardinalskega zbora so se pogovarjali o postopku kanonizacije dveh blaženih, prav tako pa so se na papeževo posebno pobudo dotaknili težkega položaja kristjanov na Bližnjem vzhodu in obnovili prizadevanje Cerkve za mir tej regiji.
Dva blažena v bližnji prihodnosti čaka razglasitev svetništva, to sta oratorijanski duhovnik, ustanovitelj Oratorija svetega križa čudežev v Goi, Giuseppe Vaz, ki je živel med letoma 1651 in 1711, ter ustanoviteljica Kongregacije sester spravne žrtve Jezusa v zakramentu Marija Kristina Brezmadežnega spočetja, ki je živela od leta 1856 do 1906.
A kot je papež odločil pretekli teden na sinodi o družini, pa konzistorij ni bil namenjen samo odločanju o datumu kanonizacij omenjenih blaženih, temveč tudi problematiki preganjanja kristjanov na Bližnjem vzhodu, posebno s strani skrajne Islamske države, ki pustoši po Iraku in Siriji. Papež Frančišek je v kratkem nagovoru na konzistoriju dejal, da jih povezuje želja po miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu ter pripravljenost podpreti rešitev konfliktov preko dialoga, sprave in politične zavzetosti. Dodal je, da obenem želijo v največji možni meri pomagati krščanskim skupnostim, da bi lahko ostale v regiji in da si ni mogoče predstavljati Bližnjega vzhoda brez kristjanov, ki že dva tisoč let izpovedujejo Jezusovo ime. Zadnje dogodke, predvsem v Iraku in Siriji, je označil kot zelo zaskrbljujoče. Po njegovem prepričanju smo priče pojavu terorizma nepredstavljivih razsežnosti. »Mnogi naši bratje so preganjani in so morali na surov način zapustiti svoje domove. Zdi se, da je izginila zavest o vrednosti človeškega življenja, zdi se, kot da oseba nič ne šteje in se jo lahko žrtvuje za druge interese. In vse to, žal, ob ravnodušnosti mnogih,« je dejal sveti oče. Kot pravi, krivične razmere poleg molitve zahtevajo tudi ustrezen odgovor mednarodne skupnosti.
Ob tem se je libanonski maronitski patriarh Bešara Butros Rai za italijansko oddajo Radia Vatikan zahvalil papežu, ki je v svojem napornem urniku našel čas za to razpravo, saj mora Cerkev po njegovem mnenju opozoriti na naslednje: »Lokalne oblasti in mednarodno skupnost želimo pozvati k prizadevanjem, da zaustavijo nasilna dejanja skrajnežev. V enaindvajsetem stoletju se ne moremo vračati k prazgodovinskim zakonom, in ne smemo dovoliti, da neka organizacija ljudi prežene iz njihovih domov in rodne zemlje ter jih izključi, medtem pa mednarodna skupnost ničesar ne ukrene.« Zato pozivajo mednarodno skupnost, naj prevzame odgovornost. »In ko govorimo o mednarodni skupnosti, nimamo v mislih nekih splošnih ustanov, ampak konkretne ustanove kot so Združeni narodi, Varnostni svet, Mednarodno kazensko sodišče. Kam bomo prišli, če oni ne ukrepajo? Združeni narodi bodo tako izgubili razlog svojega obstoja. Ta organizacija je bilča namreč ustanovljena, da bi varovala mir in pravičnost v svetu, kajne? Zdaj pa je postala je orodje v rokah velikih sil. Tega ne moremo sprejeti,« je dejal patriarh Rai.
Tudi islamski voditelji bi morali po besedah vatikanskega državnega tajnika Pietra Parolina jasno obsoditi teroristično milico Islamske države in odločneje zagovarjati versko svobodo, je pred konzistorijem povedal v pogovoru za vatikanski časnik L'Osservatore Romano. Dodal je, da "nihče ne bi smel uporabiti vere kot orodja za upravičenje nasilja" in da je "uboj človeka v imenu Boga bogokletje".
