Kaj je Sloveniji prinesel vstop v Evropsko unijo?

| 04.05.2024, 09:58 Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija

1. maja je mililo 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Katere so prednosti bivanja v 27-terici za državljane, gospodarstvo in posamezna podjetja smo v prazničnem jutru na Radiu Ognjišče vprašali vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše.

Dr. Jug Jerše je spregovorila o pomenu slovenskega članstva v Evropski uniji ter spomnila, kako zakonodaja EU vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Nadalje je predstavila razlike med institucijami Evropske unije.

Pogovor je zajel tudi koristi slovenskega članstva v EU, kot so evropska sredstva, notranji trg, mobilnost in študijske priložnosti preko programa Erasmus. Doktorica Jug Jerše je poudarila pomen Evropske unije za Slovenijo in kako je članstvo v Uniji prineslo razvojne projekte in olajšalo vsakdanje življenje državljanov.

Razpravljali smo tudi o odzivu Evropske unije na pandemijo covida-19 pandemijo in kako so se institucije hitro prilagodile ter zagotovile cepiva, zaščitno opremo in finančno pomoč. Poleg tega smo se dotaknili vprašanja migracij in solidarnosti z drugimi državami članicami v času naravnih nesreč.

Osrednja slovenska slovesnost ob obletnici slovenskega vstopa bo 9. maja, na dan Evrope, na Trgu Evrope v Novi Gorici. Tam je bilo slovesno že pred 20 leti ob vstopu Slovenije v EU, ko sta se srečala tedanji premier Anton Rop in tedanji predsednik Evropske komisije, sicer Italijan Romano Prodi. 

1. maja je minilo 20 let, od kar je Slovenija postala članica EU. Bila je del največje širitve unije, ko je v povezavo hkrati vstopilo deset držav. V dveh desetletjih se je vzdušje v Evropi precej spremenilo, medtem ko je bilo leta 2004 govora o dokončnem padcu železne zavese in združevanju, je danes spričo vojne v Ukrajini v ospredju varnost, poroča STA.

EU se ob obletnici ukvarja s svojo varnostjo

"To ni bilo samo rojstvo večje unije, ampak rojstvo nove ere. To je bila noč obljube, saj je Evropa obljuba - obljuba, da so vsi Evropejci lahko krojači lastne usode, obljuba svobode in stabilnosti, miru in blaginje. V 20 letih se je ta obljuba izpolnila," je na slovesnosti v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da je za prihodnost Evrope ključno, da Ukrajina zmaga v vojni z Rusijo.

Tedanji slovenski premier Anton Rop, ki je bil prav tako med gosti v Strasbourgu, je ocenil, da se EU lahko relativno uspešno sooča z izzivi, ki so povezani z gospodarskim razvojem, velik izziv pa je danes varnost.

Poleg Slovenije so 1. maja 2004 v EU vstopili še Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Ciper in Malta. To je bila največja širitev v zgodovini unije, večina držav, ki so se pridružile povezavi, je bila še poldrugo desetletje prej del komunističnega bloka.

Leta 2007 sta v EU vstopili še Romunija in Bolgarija, leta 2013 pa Hrvaška in to je bila tudi zadnja širitev unije. Druge države z območja nekdanje Jugoslavije se pri približevanju EU soočajo z večjimi ali manjšimi težavami. V uniji je sicer po veliki širitvi leta 2004 zavladala precejšnja širitvena utrujenost in nov zagon nadaljnji širitvi je dala šele vojna v Ukrajini.

Leta 2020 je povezavo zapustilo Združeno kraljestvo, kar je bil sploh edini izstop iz EU v njeni zgodovini.

EU je v zadnjih dveh desetletjih šla skozi več kriz. Prva je bila pet let po veliki širitvi finančna in dolžniška kriza, ki je močno prizadela tudi Slovenijo. Leta 2015 je sledila migrantska kriza, leta 2020 pandemija covida-19 in nazadnje je pred dvema letoma izbruhnila še vojna v Ukrajini, ki je imela po eni strani gospodarske posledice, predvsem pa je v uniji sprožila razpravo o varnosti.

EU je danes, kot je za STA ocenil profesor z univerze v nizozemskem Groningenu Pier Domenico Tortola, precej bolj pomemben politično-gospodarski blok, a je hkrati zaradi širitev ter številnih kriz tudi manj homogena. Meni, da bo povezava za uspešno delovanje v prihodnosti potrebovala več integracije.

Slovenija članstvo v EU izkoristila za razvoj

Slovenija je z vstopom v unijo in Nato - vanj je vstopila dober mesec prej - izpolnila strateška zunanjepolitična cilja, ki si ju je zadala po osamosvojitvi. Podpora uniji med Slovenci še danes ostaja visoka oziroma je nad povprečjem v povezavi, med parlamentarnimi strankami ni nobene, ki bi veljala za evroskeptično.

Sicer pa sta vloga in teža Slovenija v EU 20 let po včlanitvi, kot je marca za STA ocenil politični analitik Marko Lovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, bolj omejeni, kot bi to izhajalo iz velikosti in virov države.

Meni, da je razlog v tem, da po začetnem entuziazmu v Sloveniji nismo sistematično vlagali v evropsko politiko in zmogljivosti, na slovenski levi sredini pa so se v tem času hitro menjale stranke, ki so se ukvarjale z domačimi temami in se niso uspele tvorno vključiti v evropske politične skupine in teme.

Gospodarski analitiki ocenjujejo, da je Slovenija obdobje članstva optimalno izkoristila za svoj razvoj. A analitik Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije opozarja, da so preostale takratne nove članice uspele rasti precej hitreje in so očitno bolje izkoristile svoje članstvo kot Slovenija.

Medtem ko je Slovenija po deležu BDP na prebivalca od leta 2004 napredovala za dve odstotni točki, je bil namreč ponekod drugod ta napredek deset- in večkrat višji.

Res pa je, da so bile višegrajske in še posebej baltske države zaradi slabše razvitosti kot Slovenija ob vstopu deležne obilnejših podpor iz skladov EU.

Vendarle je bila tudi Slovenija ves čas neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna in je prejela več milijard evrov iz naslova kohezijske politike. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je sicer marca letos ocenil, da je Slovenija med najbolj uspešnimi državami pri črpanju evropskih sredstev.

Slovenija je že tri leta po vstopu v unijo sprejela skupno evropsko valuto, postala je tudi del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah.

V okviru programa Erasmus je zadnjih 20 letih po podatkih Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) v tujino na izmenjavo odšlo več kot 100.000 slovenskih učencev, dijakov, študentov in učiteljev.

Ob lanskih uničujočih poplavah pa je bila Slovenija deležna znatne evropske pomoči.