D(p)ogovor o prihodnosti Slovenije

Politika | 18.01.2013, 14:31 Matjaž Merljak

Vstopili smo v tretji teden novega leta z vsemi možnostmi in priložnostmi za dobro (so)človeka in slovenske družbe, a tudi s težkimi problemi in še nerešeni težavami iz preteklosti, še posebej iz preteklega leta. Na žalost imamo v Sloveniji že od leta 2010 naprej več kot 110.000 ljudi brezposelnih. Zgleda, da bo letos še težje, a vendar vemo, da se bo tudi to spremenilo, saj krize pridejo in minejo. Pomembno je, kako se znamo soočiti z krizo – tako osebno in družbeno in se prilagoditi na novo (družbeno) situacijo in izzive, ki jih le-ta prinaša. Novi slovenski predsednik Borut Pahor je ob koncu zaprisege za Predsednika RS dejal, da je sreča na strani pogumnih. Bomo imeli ta pogum in se sami znali soočiti z kruto resnico o zaskrbljujočem stanju v Sloveniji? Bomo znali premostiti osebne, strankarske in druge zamere za skupno dobro RS?

Če gledamo širše svetovno dogajanje, je mesec januar vedno zaznamovan z dvema pomembnima dogodkoma. Od 23. do 27. januarja bo tudi letos v švicarskem mestu Davos tradicionalno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, kjer se zberejo predstavniki elit iz političnega, finančnega in ekonomskega sveta bogatih držav in razpravljajo o reševanju perečih aktualnih problemov in izzivov, skratka o prihodnosti.

Drugo pomembno srečanje, ki je zamišljeno kot alternativa in 'protiutež' Svetovnega gospodarskega foruma, je tradicionalni januarski Svetovni socialni forum pod geslom Drugačen svet je možen (Another world is possible). To je največji dogodek na svetu civilne družbe z namenom, da bi dosegli bolj demokratičen in pravičen svet na lokalni in globalni ravni. Začetki Svetovnega socialnega foruma segajo v leto 2001 v brazilsko mesto Porto Alegre. Letošnji bo potekal v Tuniziji izjemoma meseca marca, natančneje med 23. in 28. marcem 2013. Sam sem se udeležil Svetovnega foruma leta 2007, ki je bil v Nairobiju (Kenija) in je bil dober vpogled v dogajanje v družbi od 'spodaj'. Vsak dan so se na Svetovnem forumu vrstili različni dogodki, ki so odražali vso pestrost ter kreativnost ljudi in različnih nevladnih organizacij za boljši in pravičnejši svet. To so bile: plesne in glasbene točke, filmske predstave, raznovrstni seminarji in delavnice o (svetovnem) miru, o klimatskih spremembah, o vodi in ohranitvi okolja, o boju proti aidsu, o enakopravnosti med spoloma, o revščini, demokraciji in dobrem vodenju (governance) ter o pravičnejši družbi. Afrika je žal zaznamovana z vojaškimi konflikti; s prekomernim izkoriščanjem naravnih dobrin multinacionalnih družb, ki so velikokrat močnejše in vplivnejše od političnih vlad držav, v katerih se nahajajo; z begom intelektualcev v razviti sever; z aidsom in ne dovolj razvito civilno družbo. Na zgoraj naštete izzive smo skušali najti (trajne) rešitve, ki bi vplivale na ljudi in vlade ter vlivale novega upanja na tej večkrat pozabljeni celini.

Udeležil sem se tudi protesta za boljši in pravičnejši svet. Mnogi slogani so izrazili vso bolečino, jezo in trpljenje, a tudi pripravljenost ljudi za boljšo prihodnost. Naj jih naštejem le nekaj: »Afrika ni naprodaj«, »Voda je človekova pravica«, »Svet brez aidsa je možen«, »Vlade naj ne prodajo zemlje, bodočnosti ljudi, predvsem pa ne njihovega dostojanstva«, »NE privatizaciji vode«, »Brezdomci, a ne brez upanja«, »NE profitu, DA življenju«, »Denar za zdravje in izobraževanje in ne za vojne«, »Afrika ima dušo«.

Na forumu sem prebral tudi sporočilo takratnega slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška za Svetovni socialni forum. V njem je predsednik poudaril, da naloga izboljšati svet ni lahka, »vendar, če bomo verjeli v uspeh, jo bomo uresničili«. Vedno več ljudi se bo nalezlo pozitivne miselnosti in bo želelo izboljšati svet okoli sebe. Ta miselnost se bo razširila po Sloveniji, sosednjih državah, Evropi in njenih institucijah do Združenih narodov. Ta sedmi Svetovni socialni forum je bil klic k spoštovanju človekovih pravic, k dostojanstvu vsakega človeka in želja, da bi ljudje živeli človeka vredno življenje v miru in trajnostnem razvoju narodov in držav.

Vesel sem bil, da sem lahko prisostvoval na takem forumu. Dinamika procesa na tem srečanju, široka ter bogata izmenjava mnenj, izkušenj, različnih (ideoloških) pogledov in iskanje rešitev na pereča vprašanja, skrb za uboge, iskanje alternativ na nove izzive, so gotovo dejstva, ki so zaznamovala ta svetovni forum. Izrečenih je bilo veliko besed, podanih mnogo pobud, a težava tega foruma (in tudi ostalih) je bila, kako 'udejanjiti' različne dobre misli in pobude na lokalni in predvsem globalni ravni; kako jih 'prevesti' v različne narodne in mednarodne politike; kako vplivati na vplivne (lobisti) in pomembne (politiki, člani gospodarskih uprav in finančnih institucij) odločevalce v državah in mednarodnih institucijah ter korporacijah. Pozitivno presenečen sem bil, da je protest za boljši svet v Nairobiju potekal mirno, dostojanstveno in zelo sproščeno, torej precej drugače od zadnjih protestov v naši državi.

Srečanje v Nairobiju pred šestimi leti je bila dobra izkušnja in povod, da sem se ob zapleteni situaciji v naši državi vprašal: kaj letos pričakujem v naši državi?

V trenutnem naelektrenem stanju v Sloveniji pogrešam predvsem odprt, dostojen in civilizacijski dialog in izmenjavo različnih mnenj na trenutno politično, družbeno in gospodarsko situacijo. Ali potrebujemo dogovor, da bomo lažje skupaj prebrodili krizo v naši državi? Mislim, da se moramo najprej pogovoriti in si izmenjati različne poglede in mnenja o trenutni situaciji. Pokojni slovenski predsednik Janez Drnovšek je pred natanko desetimi leti začel t.i. pogovore o prihodnosti Slovenije. V dveh letih se je zvrstilo 10 pogovorov o prihodnosti Slovenije z različnimi temami. Naj naštejem le nekatere: v svetu dejavna in prepoznavna Slovenija, o vrednotah, o vlogi znanja in znanosti, konkurenčnost Slovenije, Slovenija in EU, razvoj demokracije in demokratičnih institucij, izzivi klimatskih sprememb, dialog države z verskimi skupnostmi.

Zakaj se ne bi na raznih ravneh, v različnih krajih in okoljih – tudi preko socialnih omrežij, ter med različnimi akterji v naši domovini pogovorili o prihodnosti Slovenije? Prav skupni pogovori o prihodnosti bodo prinesli različne poglede in tudi nakazali rešitve na trenutno situacijo v naši državi. Ulica, trg je kraj, kjer lahko opozarjaš na določene probleme in nepravilnosti, a rešuješ jih drugje – za mizo, torej v odprtem pogovoru, ki (naj) prinese tudi dogovor.

Vlade gledajo predvsem kratkoročno, a potrebujemo umetnost daljšega pogleda v prihodnost, kam in kako naj gremo – tako v Sloveniji in v Evropi. Zakaj ne bi sedanji predsednik RS vzpodbudil in začel nov posvet o prihodnosti Slovenije?

Nekateri v državi – predvsem poslanci, politiki, gospodarstveniki, če naštejem le nekatere – imajo večjo odgovornost za skupno dobro, ko razmišljam o reševanju slovenske krize in prihodnosti Slovenije. Vsako odlašanje glede splošnega političnega ter družbenega dogovora v Sloveniji, pomeni poglabljanje ekonomske krize, predvsem pa znižanje bonitetne ocene za RS, kar posledično pomeni, da bomo imeli manj možnosti za tuja vlaganja, težje se bomo zadolževali in večji bodo naši dolgovi. Kolikšna bo 'škoda' zaradi ne-dogovora ne vem, a gotovo prevelika za našo prihodnost in za naše prihodnje generacije.

Naj zaključim: prav vsak državljan lahko po svojih močeh prispeva, da se kaj spremeni v okolju, kjer živimo in delamo. Bodimo sami pozitivna sprememba in aktivno prispevajmo svoj delež v različnih oblikah združevanja, da bi se odprto pogovorili in se dogovorili o prihodnosti naše države. Zavedajmo se, da spreminjati svet na bolje ter iskati dogovor v današnjem slovenskem prostoru ni lahka naloga, vendar edina pot za večjo in trajno blaginjo vsakega državljana, državljanke in celotne slovenske družbe.