Helena Jaklitsch
Smeti? Kakšne smeti?
Jože Bartolj
Pred nekaj dnevi je v naši državi potekala akcija Očistimo Slovenijo, v kateri je sodelovalo več kot 230.000 prostovoljcev, kar je vredno vseh pohval in zaradi česar je naša dežela zopet bolj čista. Vsaj kar se smeti tiče. Tistih »ta pravih«. Ampak, ali je to dovolj, da bo Slovenija spet bolj čista?
Prepričana sem, da so v letošnji akciji sodelovali večinoma isti prostovoljci kot pred dvema letoma. Zagotovo gre za ljudi, ki imajo odnos do narave, ki papirčkov, odsluženih pralnih strojev, gum itd. ne mečejo na črnih odlagališčih. Toda po dveh letih so bila ta zopet bolj ali manj polna. Ali pa so nastala kakšna nova. Kar seveda pomeni, da nekje vendarle morajo biti tudi ljudje, ki svinjajo, ki odlagajo smeti tam, kjer jih ne bi smeli. Tudi ti so verjetno vsakič bolj ali manj isti. Se pravi, da imamo dve vrsti ljudi. Tiste, ki jim je mar za okolje, in tiste, ki packajo. Ampak to nikakor ne gre skupaj s tem, kar mi ves čas skušajo nekateri dopovedati. Da smo pravzaprav vsi isti. In da so tudi vsi politiki in vsi, ki aktivno stopajo v družbeni prostor, isti – se pravi pokvarjeni in skorumpirani; da so vsi duhovniki isti – se pravi izprijeni pedofili; da so vsi konzervativci isti – se pravi zadrti, togi, fanatični, zagamani itd. Ampak če ta logika ne deluje pri smeteh, zakaj bi torej delovala drugod? Morda pa je to le obramba (ali napad) vseh tistih, ki smetijo v družbenem prostoru s svojo nadutostjo, pokvarjenostjo, sebičnostjo. Saj veste, saj so tudi tisti, ki smeti odvažajo na divja odlagališča, največkrat najbolj glasni pri zatrjevanju, da vsi tako delajo.
Torej, krasno je, da smo Slovenijo očistili »ta pravih« smeti. Zdaj bi bilo dobro, da bi se počasi lotili čiščenja še tistih manj otipljivih smeti, ki pa Slovenijo onesnažujejo še bolj kot kosovni odpadki na črnih odlagališčih. Imam kar nekaj predlogov. Zagotovo je na prvem mestu čiščenje slovenskega jezika. Pa tu niti nimam v mislih odpravo besed, kot so »flaša, putr, šporhajt« ali kaj takega, temveč predvsem očiščenje slovenskega jezika številnih kletvic in vulgarizmov, ki so postali pri mnogih v pogovornem jeziku mašilo in nadomestilo za njihov skromen izbor besed. A ne bi bilo krasno, če bi en dan v letu vsak Slovenec poskušal dan preživeti brez uporabe vseh p.m.-jev, zaj..bijev, ali, če hočete, fulov in podobno. Zdi se mi, da bi bil to najbolj tih dan v letu. Kar najbrž niti ne bi bilo slabo, saj bi tako prispevali še k zmanjšanju hrupa v okolju. In morda bi kdo vendarle ugotovil, da z uporabo teh besed smeti svoj jezik. Morda bi potem tudi pisatelji, pesniki, stand-up komiki ter drugi »besedni« umetniki, ki sedaj skorajda tekmujejo, kdo bo uporabil več neprimernih, vulgarnih besed v svojih delih, kreativnost usmerili v resnično ustvarjalnost in kvaliteto.
In tu se že ponuja nov predlog, kje bi še lahko očistili Slovenijo. V kulturi. Ne, tu nikakor nimam v mislih kakšno cenzuro. Daleč od tega. Predvsem imam v mislih kič in provokacijo, ki to nikakor ni, pa vendar se sama pojmuje kot kultura. Naj bo performance res delo, ki bo gledalca spodbudilo h konstruktivnemu razmisleku, ne pa skrivalnica za žalitev drugače mislečih ali zgolj poceni reklama za pritlehni, kvazi-umetniški izdelek brez vsebine.
Prav tako lahko očistimo Slovenijo klečeplazenja, hinavščine, upognjenih hrbtenic in zahrbtnosti. Ta akcija je nujno potrebna, čeprav je tudi težka. Med drugim namreč zahteva soočenje s polpreteklo zgodovino in s tem, da sistem, v katerem smo živeli dolga štiri desetletja, ni dopuščal odkrite kritike, odprte razprave, jasne besede. Ta čistilna akcija je zahtevna, saj si moramo med drugim priznati, da si ne upamo biti pokončni, da si ne upamo izpostaviti za svoje (skrite) ideale in vrednote in da si ne upamo sprejeti posledic, ki jih taka drža prinaša. Naučili smo se, da je bolje molčati in prikimavati. Kot je nekoč modro rekel Mahatma Gandhi »In naša dejanja so postala naše navade, naše navade so postale naše vrednote, naše vrednote nas popeljejo v našo prihodnost«.
Slovenijo bi lahko očistili tudi dolgov in praznih obljub. Pa tu nimam v mislih samo naših politikov ali državnega dolga. Začeti moramo čistiti pri sebi. Tudi s tem, da ne zapravljamo, če nimamo. Da ne jemljemo kredita za sanjski dopust, ki ga ne moremo plačati, da ne kupimo dragega avta, zato da se bomo lahko postavljali pred sosedi, v hiši pa bomo imeli mraz, ker ne bo za kurjavo.
Ja, potem bo Slovenija res čista.
