Manj je več

Slovenija | 02.03.2012, 13:49 Tanja Dominko

Manj je več. Za manj denarja večja učinkovitost. Kako to logiko vpeljati v javno upravo, je nekako naloga, ki si jo je zastavila vlada in ki se ne zdi prav lahka. Kot smo slišali finančnega ministra Janeza Šušteršiča, je vsak minister soočen z bolj prazno vrečo, kot je bila. Zdaj pa poglejmo to z drugega zornega kota. Ali vidimo kozarec, ki je na pol poln, ali kozarec, ki je na pol prazen?

Človeški faktor je tukaj tisti, ki je ključen. Če prevzame ministrstvo nekdo, ki tudi sam z malo denarnega vložka ustvari čudeže, ki je preprosto navajen delati z manj sredstvi, mu to ne bo pomenilo nobenega napora. In bo takoj videl, kje na ministrstvu uhaja denar, kje so možni prihranki, kateri projekti obstajajo zgolj zato, da se plačuje neke zunanje izvajalce; katere analize se pišejo zgolj zato, da ima nekdo delo, ne pa da bi dejansko služile svojemu namenu; katere naloge dobivajo zaposleni zgolj zato, ker bi nekdo rad upravičil svoj položaj šefa in pač zaposlil svoje podrejene, se nad njimi znesel zgolj zato, da jim pokaže, da je on glavni. In kateri zaposleni so tam zgolj zato, ker so pred leti že imeli neke pomembne funkcije, zdaj pa se jih ne da kar tako odsloviti. Ali pa... kateri zaposleni so tam zgolj zato, ker so na pravi strani?

Vam vse to zveni znano? Boste rekli, da je banalno? Pa ni. Sama vztrajam, da se vladanje ne začne zgolj s pisanjem zakonov. Teh imamo v Sloveniji že toliko, da se še pravniki komaj znajdejo med njimi, kaj šele, da bi jih vsaj približno poznali običajni državljani. Ljudje so tisti, od katerih je vse odvisno. In to ne le tisti, ki so glavni, ki torej prevzamejo nek resor, ampak tudi tisti, ki so ob njem, ki so tam zaradi njega in zaradi nas. In pomembno je, ali ti znajo in zmorejo delati dobro in hitro. In ne čakajo zgolj na to, da mine čas do malice in nato do odhoda domov, ampak delajo. Takih ni malo. Ampak žal si mislim, da je precej več tistih drugih, veliko dejstev temu pritrjuje. In tudi veliko informacij pricurlja takole iz ministrstev, da nekateri ne delajo nič. Nič. Visijo na forumih, delajo privatne zadeve, pišejo magistrske naloge- no, morda jih prepisujejo- in saj veste, če je kolektiv majhen, se to prej opazi, če je velik, je precej lažje skriti se v množici in uživati v brezdelju.

V predvolilni kampanji smo slišali od številnih strank, levih in desnih, rdečih in črnih, tudi zelenih in oranžnih pa še marsikaterih zraven, da je potrebna reorganizacija državne uprave, da je potrebno krčenje ministrstev. A zdaj, ko je ta korak nova vlada začela uresničevati, je slišati alarm. Kar naenkrat nihče ni zadovoljen. Kajti na načelni ravni so se vsi strinjali. Ko pa to postane realnost in je kar naenkrat ukinjen resor, pod katerega sodiš sam, ko je ukinjena agencija ali urad, kjer delaš sam, ni več všečno. Ampak dejstvo je, da je v treh letih gospodarstvo izgubilo 41 tisoč delovnih mest, kar je 8 odstotkov aktivne populacije, javni sektor pa se je povečal za pet tisoč, poleg tega se je število upokojencev povečalo za dobrih 25 tisoč. Kdo pa javnemu sektorju daje plače in upokojencem pokojnine? Realni sektor, gospodarstvo. Predstavnik delodajalcev Milan Lukič je že opozoril, da je realni sektor zaradi razmer v minulih letih plačal strahovito ceno, medtem pa se je na drugi strani zgodila zgolj pripravljenost po nekoliko nižjih plačah. Ampak …. Pošteno je treba priznati, da zgolj nižje plače ne bodo dovolj. Manj je več, saj veste. Z manj ljudmi se da ustvariti več. Ne verjamete? Vprašajte podjetnike, koliko lahko ustvarijo, čeprav nimajo 200 zaposlenih. No, če boste še našli kakšnega. Zaradi krize je namreč svoje delavnice moralo zapreti 18 tisoč obrtnikov in brez dela je zato ostalo več kot 50 tisoč ljudi. Saj veste. Plačilna nedisciplina. Kreditni krč. Pomanjkanje naročil. In nenazadnje tudi pomanjkanje posluha s strani institucij, ki pobirajo davke, prispevke, ki rubijo in s tem v grob spravljajo ne samo podjetja, ampak žal tudi podjetnike.

Da je manj več, ste lahko slišali tudi od Dušana Šešoka, finančnega ministra v prvi vladi po osamosvojitvi. V sinočnjih Pogledih na TV Slovenija je povedal, da je v času njegovega ministrovanja na ministrstvu delalo 39 ljudi, zdaj jih je okrog 500. Število nalog pa se zagotovo ni povečalo v enakem razmerju. 450 tisoč ljudi v gospodarstvu podpira 160 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, 540 tisoč upokojencev in 116 tisoč brezposelnih. Težko nalogo imajo, kajne? Zajedavcev sistema pa ni vedno manj, ampak vedno več. Celo Zoran Janković je „pogruntal“, da je v državni upravi boljše življenje kot v gospodarstvu. Še do nedavnega je namreč razmišljal, ali bi se, ker mu poslanska funkcija pač ne diši, raje preselil v gospodarske vode. Nekateri so ga že videli med novimi starimi managerji. Ampak ne. Biti župan je zagotovo boljša funkcija. Pa donosnejša je tudi lahko. In Ljubljančani ga bodo na žalost, kot vse kaže, ne glede na luknjo v proračunu, ki jo je s svojimi političnimi igricami še povečal, z veseljem vzeli nazaj. Mnogi ga pričakujejo odprtih rok. Ah, kako pravljično. Ampak ko poči lonec- oziroma v tem primeru kaj drugega- je vsake pravljice konec.

Komentar tedna sem spisala Tanja Dominko.