Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Sestanek Zbora za republiko (foto: ARO)
Sestanek Zbora za republiko

Bo novi predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm?

Slovenija | 15.11.2011, 16:49

Svet Zbora za republiko ima nove člane. Izvoljeni so bili na včerajšnjem sestanku v Ljubljani. Pred njimi je že prva naloga - potrditi morajo ime novega predsednika zbora, kar naj bi storili v kratkem. Kot kandidat za ta položaj je bil predlagan Lovro Šturm.

Nov svet Zbora za republiko ima 29 članov. Med njimi so Barbara Brezigar, Marjeta Cotman, Niko Grafenauer, Peter Jambrek, Janez Janša, Ljudmila Novak, Matej Makarovič, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Ivan Štuhec, Aleksander Zorn, Milan Zver in Franc Kangler. Eden od članov je tudi zgodovinar Stane Granda. "Naš zbor je zaradi znanih stvari nekoliko zaspal oziroma ni deloval," je povedal v kratkem pogovoru za Radio Ognjišče.

Gregor Virant je marca ponudil odstop z mesta predsednika. Zbor tega najprej ni sprejel, a po Virantovih navedbah od takrat kot predsednik ni več skliceval sestankov. Kot razlog za to je navedel določena razhajanja in različna stališča med člani zbora.

Viranta bo najverjetneje nasledil nekdanji pravosodni minister Šturm. Granda ne dvomi, da ga bo svet potrdil. Kot dodaja, bo zbor pod njegovim vodstvom veliko pridobil. "On je bil pravzaprav eden od pobudnikov za vnovično obuditev zbora. Mislim, da je zelo pomembno, da je predsednik zbora pravnik. Po eni strani je zelo umirjen, po drugi pa zelo energičen." Granda je kot pozitivno lastnost omenil tudi Šturmovo učinkovitost. "To ni človek, ki bi okoli sebe delal reklamo, ampak tiho in temeljito dela," je poudaril.

Barbara Brezigar in Lovro Šturm
Barbara Brezigar in Lovro Šturm © ARO

Na sestanku je bil potrjen tudi predlog, da se zbor preoblikuje v društvo. "Če je to neka neformalna skupina, to ni najboljše. Sooča se namreč z vrsto problemov, predvsem organizacijske narave. Do zdaj je pravzaprav vse viselo na Novi reviji," je prepričan Granda. Z novo organiziranostjo bi imelo vodstvo po njegovem mnenju večjo odgovornost.

Granda je še dodal, da bo moral v bližnji prihodnosti načeti številna vprašanja, "ker se popolnoma jasno vidi, da imamo Slovenci velik deficit z demokracijo". Meni tudi, da bi moral zbor svoje delovanje razširiti po vsej Sloveniji. Povedal je še, da mnogi opozarjajo, da bi morali v njem posebno mesto zasedati mladi.

Nov svet Zbora za republiko ima 29 članov. Med njimi so Barbara Brezigar, Marjeta Cotman, Niko Grafenauer, Peter Jambrek, Janez Janša, Ljudmila Novak, Matej Makarovič, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Ivan Štuhec, Aleksander Zorn, Milan Zver in Franc Kangler. Eden od članov je tudi zgodovinar Stane Granda. „Naš zbor je zaradi znanih stvari nekoliko zaspal oziroma ni deloval,“ je povedal v kratkem pogovoru za Radio Ognjišče.

Spomnimo. Gregor Virant je marca ponudil odstop z mesta predsednika. Zbor tega najprej ni sprejel, a po Virantovih navedbah od takrat kot predsednik ni več skliceval sestankov. Kot razlog za to je navedel določena razhajanja in različna stališča med člani zbora.

Viranta bo najverjetneje nasledil nekdanji pravosodni minister Šturm. Granda ne dvomi, da ga bo svet potrdil. Kot dodaja, bo zbor pod njegovim vodstvom veliko pridobil. „On je bil pravzaprav eden od pobudnikov za vnovično obuditev zbora. Mislim, da je zelo pomembno, da je predsednik zbora pravnik. Po eni strani je zelo umirjen, po drugi pa zelo energičen.“ Granda je kot pozitivno lastnost omenil tudi Šturmovo učinkovitost. „To ni človek, ki bi okoli sebe delal reklamo, ampak tiho in temeljito dela,“ je poudaril.

Na sestanku je bil potrjen tudi predlog, da se zbor preoblikuje v društvo. „Če je to neka neformalna skupina, to ni najboljše. Sooča se namreč z vrsto problemov, predvsem organizacijske narave. Do zdaj je pravzaprav vse viselo na Novi reviji,“ je prepričan Granda. Z novo organiziranostjo bi imelo vodstvo po njegovem mnenju večjo odgovornost.

Granda je še dodal, da bo moral v bližnji prihodnosti načeti številna vprašanja, „ker se popolnoma jasno vidi, da imamo Slovenci velik deficit z demokracijo“. Meni tudi, da bi moral zbor svoje delovanje razširiti po vsej Sloveniji. Povedal je še, da mnogi opozarjajo, da bi morali v njem posebno mesto zasedati mladi.

Slovenija, Politika
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...