Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Evropski poslanec Franc Bogovič (foto: Arhiv SLS)
Evropski poslanec Franc Bogovič | (foto: Arhiv SLS)

Franc Bogovič: Evropo moramo ohraniti kot najlepši kontinent z najbolj kakovostnim bivanjem

Oglasno sporočilo | 29.04.2024, 14:59 Mirjam Judež

V oddaji smo gostili Franca Bogoviča, evropskega poslanca iz vrst SLS, ki v Evropskem parlamentu (EP) deluje v okviru Politične skupine Evropske ljudske stranke (ELS). Zastavili smo mu nekaj vprašanj.

Kako ocenjujete ta mandat parlamenta, ki ga je zaznamovalo kar nekaj kriz, npr. covid 19, vojna v Ukrajini in energetska kriza?

»Mandat je bil res zaznamovan s številnimi pretresi. Po dveh letih, ko smo se borili s pandemijo, zdravstvenimi problemi in okrevanji po tej pandemiji, je prišla nesrečna vojna v Ukrajini, ki nas je dodobra zaposlovala. Cela vrsta ukrepov je bila sprejetih, s katerimi se je poskušalo Ukrajini omogočiti preživetje kot državi, državnim institucijam, da so bile plače, pokojnine, pa tudi z vojaško podporo, pomočjo proti agresorju - Rusiji. Ob vsem tem je potekalo tudi izvajanje t. i. Zelenega dogovora EU, okoljske razvojne paradigme, ki ima za cilj odgovoriti na podnebne spremembe, kar je zaveza EU. Vsakodnevno vidimo, da se te dogajajo okoli nas, zato je treba poiskati dogovore, po drugi strani je cilj Zelenega dogovora EU tudi, da okrepimo gospodarstvo ravno na zelenih tehnologijah, a kar hitro smo spoznali, da imamo v EU kar nekaj problemov. Kritične surovine so v rokah Kitajcev, Rusije, proizvodnja električnih avtomobilov se seli, v Evropski komisiji pa so imeli celo vrsto predlogov, ki niso imeli prave realne osnove: npr. zavračanje jedrske energije na začetku mandata, na koncu pa vendarle spoznanje, da bo ob obnovljivih virih treba imeti tudi takšno energijo, ki je konstantna, konkurenčna, nizkoogljična in proizvaja elektriko tudi, ko ni sonca in vetra. Sam sem pripravil poročilo v podporo jedrski energiji, ki je bilo sprejeto z dvotretjinsko podporo. V EU imamo še kar nekaj težav. Mislim, da Komisija ni odreagirala na zelo spremenjene okoliščine po pandemiji, po vojni v Ukrajini, tudi en izmed ciljev Zelenega dogovora EU, da bi Evropi pri zelenem prehodu sledil ves svet, se je izkazal za povsem utopičnega. Imamo težavo, da svet ne deluje več na osnovi mednarodnih dogovorov, ampak je vedno bolj brezobziren, vstopa se celo v vojne v bližini Evrope. Celotna slika je takšna, da zahteva na nek način spremenjeno delovanje EU, ta pa ima problem, da EU veliko bolje deluje, če je svet urejen, če veljajo mednarodni dogovori, kajti ko je treba iz dneva v dan sprejemati odločitve, smo včasih prepočasni.«

V Sloveniji in v EP sem bil eden najbolj glasnih podpornikov jedrske energije, ki je bila končno prepoznana kot zelena oz. nizkoogljična energija. Slovenija ima privilegij, da je ena od 12 držav v EU, ki obvlada to tehnologijo. Sam sem kar malce slabe volje, ko vidim, da se prepočasi odločamo za gradnjo drugega bloka JEK. 

Zelo dejavni ste na področju kmetijstva in kot ste že sami večkrat dejali, ste v EP s somišljeniki skušali preprečevati neumnosti, ki so jih skozi razne direktive in uredbe pošiljali v parlament s strani Evropske komisije in ki so bile posledica t. i. Zelenega dogovora EU. Letos smo bili priča mnogim protestom kmetov po evropskih mestih, večkrat tudi v Bruslju. Je evropska komisija končno slišala njihove argumente in vas, evroposlance, ki ste na strani kmetov?

»Na koncu mandata, potem ko je lansko leto Evropsko komisijo zapustil podpredsednik Frans Timmermans, ki je bil zeleni ideolog, kot smo mu rekli, se je zadeva malce sprostila. Komisar Šefčovič iz Slovaške, sedaj zadolžen za Zeleni dogovor EU, je delno opustil nekatere predloge, za katere tudi Komisija sedaj spoznava, da so neprimerni in resnično ogrožajo prehransko varnost. Sam sem bil zelo aktiven kot poročevalec za Evropsko ljudsko stranko za uredbo o trajnostni rabi pesticidov, kjer nihče ni polemiziral s ciljem zmanjšanja za 50 % pesticidov do leta 2030. Sam sem prepričan, da bomo kmetje to dosegli. Način, kako si je Komisija zamislila, da bo iz sedeža Komisije določila, na katerih parcelah smemo uporabljati pesticide, na katerih ne, da bodo morali kmetje vsak večer poročati, da so škropili in zakaj so škropili s pesticidi, to je nekaj povsem neprimernega. Tu smo naleteli na nerazumevanje oz. napačen pristop Komisije, kajti sam sem ves čas trdil, da je kmetijstvo, ki je v okviru strategije Od vil do vilic, ob energetiki drugi najpomembnejši steber Zelenega dogovora EU. Gremo v smeri bolj trajnostnega kmetijstva, vendar mu je treba to omogočiti. To, da Komisija ni šla po pravi poti, se je pokazalo tudi z množičnimi protesti kmetov po EU. Kmetje protestirajo proti temu, da so slabo plačani. Povprečno evropsko gospodinjstvo porabi 12 % prejemkov za hrano, od tega dobijo kmetje samo eno četrtino, le 3 %. Z direktivo o nepoštenih trgovinskih praksah se skuša popraviti to razmerje. Največji upor je bil proti neumnim ukrepom na področju okolja. Kmetje so povedali, da se stiska in onemogoča normalno pridelavo, zmanjšuje prihodek kmetov in da se ogroža prehransko varnost. Tretja zadeva, ki zelo moti evropske kmete, je to, da sme v Evropo z mednarodno trgovino prihajati hrana drugačnih standardov pridelave, kot se zahteva od njih. Hrana iz Južne Amerike, Ukrajine velikokrat ne upošteva tako strogih okoljskih kriterijev, npr. dobrobiti živali, pravic delavcev v kmetijstvu, kot se to zahteva v Evropi. To je nepoštena trgovina in in z njo se ne da preživeti. Evropska komisija je to prepoznala, tudi določeni ukrepi, omilitve so na mizi in verjamem, da bo treba naprej po tej poti. Bo treba pa kmete, ki so tradicionalno kar malce nezaupljivi, s kakšnim ukrepom še prepričati, da jih politika razume in da ukrepajo v pravo smer.«

Poleg prehranske varnosti v Sloveniji in Evropi aktivno opozarjate med drugim tudi na energetsko varnost. Kako varni smo na tem področju in kaj moramo v Sloveniji še postoriti, da bomo imeli tudi v prihodnje dovolj energetskih virov po dostopnih cenah?

»V Evropi je po teh krizah termin varnost zopet primerno obravnavan. Kar nekaj časa smo mislili, da na področju vojaške, energetske, prehranske varnosti ni nobene bojazni. Te krize so nas prepričale v nasprotno, da je treba kar ves čas skrbeti za varnost na vseh področjih. In tudi, da ni dovolj, če je prehranska ali energetska varnost zagotovljena v Evropi, ampak mora vsaka država sama deloma poskrbeti za to. V Sloveniji in v EP sem bil eden najbolj glasnih podpornikov jedrske energije, ki je bila končno prepoznana kot zelena oz. nizkoogljična energija. Slovenija ima privilegij, da je ena od 12 držav v EU, ki obvlada to tehnologijo. Sam sem kar malce slabe volje, ko vidim, da se prepočasi odločamo za gradnjo drugega bloka JEK. Na pohodu so tudi t. i. mali modularni reaktorji, ki lahko razogljičijo daljinsko ogrevanje, industrijo, in tu mislim, da bi se morali odločati hitreje. Zgraditi moramo še kakšno hidroelektrarno na reki Savi, to, ki bo omogočala proizvodnjo zelene energije in tudi zagotavljala energetsko varnost v Sloveniji. Npr. Poljska, država z največjim deležem premoga v energetski oskrbi doslej, je v tem času kljub temu, da ni jedrska država, že naredila dogovor z ZDA in Korejo za šest jedrskih elektrarn. Tu nastaja problem, namreč, širše se spoznava, da bo potrebna gradnja jedrskih elektrarn v Evropi. Vendar, kapacitete za gradnjo so glede na to, da se jedrskih elektrarn v Evropi ni gradilo v zadnjih desetletjih, šibkejše, kot so bile v preteklosti. In sedaj bo treba dolgo čakati, da pridemo na vrsto za izgradnjo takšnih objektov. Mislim, da bi se morali hitreje obračati, vedeti, kaj hočemo, doseči tudi družbeni dogovor. Vesel sem, da bo letos referendum o drugem bloku jedrske elektrarne – JEK 2, ki bo dal na nek način legitimnost odločevalcem, da lahko gredo s hitrejšimi koraki v izgradnjo teh kapacitet. Kajti z energijo, ki bo stabilna in cenovna dostopna, bomo lahko krepili konkurenčnost. V Sloveniji smo imeli v prejšnjem letu nižjo ceno električne energije, ker je bil dogovor med Gen energijo, ki razpolaga z deležem jedrske energije v Sloveniji, in med našo politiko, da bo ta energija za prebivalce cenejša. Ponekod so morali dajati zato državne pomoči, pri nas je šlo to na breme jedrske energije in prav je tako.«

Če želijo kmetje prodati hrano, potrebujemo meščane. Če želijo meščani priti v urejeno krajino na podeželju, morajo kmetje ustvariti prihodek s kmetijstvom, in tudi dopolnilno dejavnostjo, kot je npr. turizem na podeželju. Ohraniti moramo ta naš način življenja, to, na čemer je pravzaprav Evropa nastala, na krščansko judovskih grških koreninah. Evropo moramo ohraniti kot najlepši kontinent z najbolj kakovostnim bivanjem, kar danes zagotovo je.

Pogosto rečete, da bi si želeli v EP več zdrave kmečke pameti in manj gole ideologije. Ali ocenjujete, da obstaja možnost, da bo v prihodnji sestavi EP več zdravega razuma?

»Predvsem zelena leva ideologija se je na marsikaterih področjih npr. na okoljskem, pa tudi na področju migracij, pokazala kot zgrešena. Švedi so Švedsko spremenili iz ene najbolj varnih držav v državo, v kateri je policija priznala, da deluje med 65.000 in 70.000 organiziranih kriminalcev, teroristov. Priznajo, da so izgubili kontrolo v nekaterih mestih. Zato je bil v zadnjem času odgovor volivcev v mnogih evropskih državah, da politika ekstremno levo zeleno ideologije na področju migracij in politika odprtih meja v letu 2015 enostavno nima več podpore, ker povzroča prevelike probleme v družbi. Pričakujem, da bo EP v naslednjem sestavu racionalnejši, z bolj racionalno politiko. Tudi v Evropski komisiji, v katero predlagajo vlade svoje predstavnike, je pričakovati drugačen sestav. Nenazadnje tudi zamenjava Timmermansa s Šefčevičem, socialistom iz Slovaške, obeta, saj ima slednji bistveno bolj pragmatičen, racionalen pristop, v katerem se upošteva več številk, dejstev oz. tudi zdrave kmečke pameti.«

S katerimi izzivi se bosta morala prednostno soočiti prihodnja nova sestava EP in Evropska komisija?

»V Evropski ljudski stranki smo si kot tri ključne prioritete zadali najprej vrniti občutek varnosti Evropejcem; vojaški, energetski in prehranski varnosti, varnosti na področju zdravstva, migrantske politike, terorizma. Tu bo treba dati več poudarka in nasloviti probleme s pravimi besedami in temu primernimi ukrepi. Drugo področje je povrnitev konkurenčnosti evropskemu gospodarstvu. Naša evropska blaginja je zasnovana na tem, da imamo konkurenčno gospodarstvo, da ljudje živimo od tega, kar ustvarimo. Socialno tržna ekonomija je tista, ki zagotavlja dodano vrednost, na osnovi katere lahko zagotavljamo socialno državo, kar Evropa zagotavlja. Tretje prednostno področje pa je, da ne pozabljamo na naše korenine, da gradimo na ohranjanju evropskega načina življenja, Tudi sam imam tu svoj prispevek s konceptom pametnih vasi, ki je dobil potrditev v dolgoročni viziji razvoja podeželja tudi s strani Evropske komisije. Ta temelji ravno na tem, da je treba ohraniti poseljeno podeželje, ustvariti kakovostno sobivanje podeželja in mest, kajti npr. kakovostna voda pride s podeželja v mesta. Če želijo prodati kmetje hrano, potrebujemo meščane. Če želijo meščani priti v urejeno krajino na podeželju, morajo kmetje ustvariti prihodek s kmetijstvom, in tudi dopolnilno dejavnostjo, kot je npr. turizem na podeželju. Ohraniti moramo ta naš način življenja, to, na čemer je pravzaprav Evropa nastala, na krščansko judovskih grških koreninah. Evropo moramo ohraniti kot najlepši kontinent z najbolj kakovostnim bivanjem, kar danes zagotovo je.«

Oglasno sporočilo
Carlo Acutis (photo: ) Carlo Acutis (photo: )

Carlo Acutis bo razglašen za svetnika

Papež Frančišek je odobril čudež po blaženem Carlu Acutisu in s tem odprl pot njegovi kanonizaciji, so spočili iz Vatikana. Datum kanonizacije še ni znan.