Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Za sožitje | 29.04.2024, 08:03 Nataša Ličen

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, antropolog z Inštituta Antona Trstenjaka, s katerim se v radijski oddaji Za sožitje redno srečujemo, vrsto let vsak drugi mesec. V poljudnem pogovoru, ki pa temelji na znanstvenih in utemeljenih dognanjih, razmišljamo o družbi, družini, skupnosti, graditvi in spodbudah sožitja med ljudmi ter o medgeneracijskem sobivanju.

Na uvodno vprašanje, s čim se trenutno največ ukvarja, ki smo ga dr. Jožetu Ramovšu zastavili dan po Materinskem dnevu in po godu sv. Jožefa, je odgovoril, da s pripravo temeljite sodobne specializacije Franklove logoterapije o vsakdanjem smislu dela, sožitja, prizadevanj. Kako ob izzivih sedanjega časa ubirati pravo (smiselno) smer in ne slepih ulic.

Učiteljska aktivna generacija naj naredi skupino zase: Mi iščemo in najdemo veselje, da nam bo koža prav. Pa ne naivno uživaško in ne ideološko, ampak trdno na današnjih realnih tleh, takih kot so. 

V. Frankl je do sedaj antropološki del smisla najglobje raziskoval. To je tisti človeški smisel, ki je skupen vsem ljudem, ne glede na vero, starost, spol, ki ga mora doživeti vsak - vsak sebi primerno in svoji razvitosti, da tisto kar čuti, dela in kar se v njem in z njim dogaja, ni brez veze, ampak ima svoj smisel.

Kdo in kaj je človek danes?

"Če določenih stvari ne poznamo, jih ne vemo uporabljati. Kar poznamo, s tistim prav ravnamo. Tako je z vsakim orodjem in zato je dobro, da se tudi človek (s)pozna, kdo in kaj je, kako deluje in kako se razvija, drugače ne zna (prav)upravljati ne s seboj ne z drugimi. Čas zdaj, letos, predlani tudi "kovidno" obdobje, pred nas postavljajo nove izzive in kliče po novih odgovorih v znanju. Spoznali smo, kako usodno je zapiranje, kako samota in osamljenost ubijata, takrat ne zorimo, ampak se zlomimo v sebi. Kako torej preprečevati težave, polome, stran poti? Moj svet je iskanje, raziskovanje solidnih poti iz vseh teh sodobnih težav in stisk."

Od kod pri mladih izguba smisla?

"To je najbolj naravna stvar. Mladostništvo, puberteta je kratko nekaj letno obdobje v človeku pre-spraševanja smisla. Ko se sprašujemo o nečem - iščemo odgovor, in to je dobro. Siti ne iščemo hrane, je tako? Mladost je v razvoju človeka obdobje lakote po iskanju, kdo sem, kaj bo iz mene, zakaj sem in čemu? Do takrat v otroštvu le sprejema, polni skladišče - da tako rečem v prispodobi, z znanjem, izkušnjami, stališči, vrednotami in navadami. V puberteti pa se zave svoje edinstvenosti, po naravi išče odgovor o sebi, zato se tega ne bojmo. Preizkusiti mora vse, v skladu s svojim razvojem."

Spraševanje po smislu, majanje kolov in protestiranje, pri mladini ni problem. Problem je, če to delata srednja generacija in starejši.

Živimo v razvojnem času zmede, v krizi nejasnosti

"Zmot je veliko v vsakem - in nekaj malega tudi hudobije, a drži? Pomagajmo srednji generaciji in tretji, ki je danes vse bolj številčna, da se ne izgubita in svojih vinogradov ne zapustita, da se v njih ne razraste trnjevo robidovje. Vsesplošna izguba smisla srednjega razreda družbe se pokaže v šolstvu. To je klasičen primer. Živimo v kriznih časih identitete vrednot evropskega človeka."

Predlog: Kako lahko učitelji poskrbijo zase?

"Predlagam, da učitelji, vzgojiteljski in učiteljski zbori, sestavijo skupine do deset ljudi - to delamo mi za družinske oskrbovalce in prostovoljce z mnogo zelo lepimi rezultati, ter si pripovedujejo, kako sami poskrbijo zase in za svojo jasnost. Kot to delajo za otroke, v sto in več interesnih krožkih, naj podobno naredijo še zase. Srečujejo naj se redno enkrat tedensko ali vsaj enkrat mesečno, za uro in pol, ter se pogovarjajo o iskanju identitete in iščejo skupaj - ob kakovostnem programu in vodenju, odgovore na preprosto vprašanje o smislu učiteljevanja danes, o smislu mladosti danes, o vstopu v tako negotov svet?

 

Učiteljska aktivna generacija naj naredi skupino zase: Mi iščemo in najdemo veselje, da nam bo koža prav. Pa ne naivna uživaška in ne ideološka, ampak trdna na današnjih realnih tleh, takih kot so. To kar doživljajo z dijaki, to naj rešujejo pri sebi. Ti modeli so razviti, zadnjih dvajset let se to dobro razvija, kako poskrbeti zase. Efekt pri mladih bo neprimerno večji. Povabite upokojene učitelje in se dobivajte enkrat mesečno, kot skupina v šoli, v reševanju kulturne krize; veste kako ustvarjalno reševanje bi to lahko bilo? Mladi bi se v nekaj letih v iskanju smisla razcveteli, bi videli pred seboj urejene vinograde srednje in stare generacije. Ker pa tega ni, se kaže kriza, ki torej ni pri mladih, ampak je pri srednji generaciji in pri starcih."

Ves svet je danes na tem, ali bomo v ravnotežju, v sočutju z vsem in z naravo, ali pa bomo uničili sebe in svet.

V oddaji "Za sožitje" smo z dr. Ramovšem govorili tudi o antropoloških zmotah razumevanja in sprejemanja spolov, žensk in moških. Ob vseh vojnah, preziru in ne-čutenju ženskega kot moškega principa razvoja, ki se medsebojno dopolnjujeta, je danes ves svet ( ob vsej oborožitvi, naseljenosti, ... ) na tem: ali bomo v ravnotežju, v sočutju z vsem in z naravo, ali pa bomo uničili sebe in svet.