Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Slovenija | 26.04.2024, 15:18 Tone Gorjup

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Teden dni zatem je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila jo je Evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si v nadaljevanju želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Obema razstavama je sledil dokumentarni film 3450, Bratomor v Jami pod Macesnovo gorico. Dežman pa napoveduje še šesto poročilo komisije vlade za reševanje prikritih grobišč, v katerem bo v ospredju jama pod Macesnovo gorico.

Gostiteljica razstave v Brsulju Romana Tomc

Evropska poslanka Romana Tomc je v pogovoru za Radio Ognjišče najprej omenila noč iz 16. na 17. maj, v kateri je vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma. »Takrat sem se vprašala, kaj lahko v Evropskem parlamentu naredim, da to pride v mednarodno javnost: tako ukinitev spominskega dneva kot žrtve komunističnega nasilja. Odločila sem se, da poskušam spraviti najprej to zgodbo v obravnavo na odboru za peticije, kar se je zgodilo natančno dva meseca pred odprtjem te razstave. Kot drugi del pa sem načrtovala to razstavo in zelo sem vesela, da je tudi dr. Dežman pristal na to.« Po mnenju Tomčeve je to del naše in tudi skupne evropske zgodovine, zato skuša korak za korakom tudi evropsko in svetovno javnost opozoriti, da imamo v Sloveniji še vedno nedokončane, odprte in zelo boleče zgodbe, ki potrebujejo nek zaključek. Po njenih besedah je peticija za pokop žrtev komunističnih pobojev doživela velik odziv, saj jo je podpisalo 2000 ljudi, kar je pomemben uspeh. Tudi razstava v Evropskem parlamentu je pomemben korak pri ozaveščanju evropske javnosti. » Zdaj imajo poslanci in tudi drugi obiskovalci parlamenta priložnost, da si ogledajo razstavo, da preberejo nekaj o tem, da se seznanijo, kaj vse se je pri nas dogajalo med vojno, še posebej pa po njej.« Romana Tomc želi svoja prizadevanja v tej smeri skleniti s postavitvijo spominskega obeležja v Evropskem parlamentu, ki bi opozarjalo na zločine komunizma v Sloveniji.

Odzivi evropskih poslancev ob odprtju razstave

Franc Bogovič je poudaril, da razstava sporoča predvsem to, da je treba resnici pogledati v oči. To mora narediti vsak posameznik. Tudi mi Slovenci moramo kot narod te dogodke, ki so se zgodili tik po koncu druge svetovne vojne, na primerni način obravnavati, se opravičiti tistim, ki so bili prizadeti in obsoditi te zločine. Slovenska vlada je zame naredila povsem nerazumljivo potezo, da je ukinila praznik, s katerim se želi zločine totalitarnih sistemov obsoditi. Tudi pri obravnavi peticije v Evropskem parlamentu je vse skupaj naletelo na veliko neodobravanje, češ kaj se v Sloveniji pravzaprav dogaja. Razstava, ki je zdaj tukaj, je povsem v duhu evropskih vrednot, obsodbe totalitarnih sistemov in hkrati poziv vladi Republike Slovenije, da popravi to napako, ki je zagotovo naredila.

Po besedah Ljudmile Novak nam razstava razkriva hude stvari, ki so se zgodile v Sloveniji med in po vojni, a se še vedno nismo sposobni primerno spoprijeti s tem, da bi žrtve dostojno pokopali in pravilno postavili zgodovino na svoje mesto oziroma povedali, da je takšna kot je. Obžaluje, da žrtve, izkopane iz Macesnove jame, ne dobijo svojega zadnjega groba na primernem mestu, ki jim pritiče oziroma kjer bi svojci želeli. Omenila je ljubljanske Žale in dodala, da ima človek pravico do groba in da ni prav, da ljudi še po smrti delimo na te ali one. Spomnila je na zakon iz leta 2015, ki ga je predlagala Nova Slovenija. Ta je omogočil oziroma zagotovil tudi finančna sredstva, način izkopa in dal podlago, da je komisija za grobišča lahko bolj intenzivno delala ter na koncu odkrila več grobiščih, jih označila in naredila ustrezne sezname. Ljudmila Novak je spomnila tudi na resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz aprila 2009, ki so jo takrat podprli vsi poslanci iz Slovenije. Resolucija, ki je obsodila vse totalitarne režime, tudi komunizem, opominja na tragične dogodke iz preteklosti in opozarja, da se podobni dogodki ne ponovijo.

Milan Zver je opozoril, da v tem mandatu v Evropskem parlamentu niso imeli veliko dogodkov, ki bi opozarjali na teme kot so sprava, poprava krivic, žrtve totalitarnih režimov, žrtve komunizma ... Zato je razstava o žrtvah iz jame pod Macesnovo gorico in vse kar je povezano z njo, zelo pomembno. V prejšnjih mandatih s strani Slovenije ni bilo prave priložnosti za predstavitev te tematike, zato je razstava toliko bolj pomembna. Spomnil je, da so sicer v preteklosti evropski poslanci organizirali več podobnih prireditev, ki so temeljile na ozaveščanju mladih o zgodovini totalitarizma in pomenu spomina na žrtve komunističnih režimov. To je po njegovih besedah pomembno tako za ohranjanje zgodovinskega spomina kot tudi za opozarjanje Evropskega parlamenta na te pomembne teme. Zver je spomnil na spominsko obeležje Baltska pot, ki spominja na eksodus prebivalcev baltskih držav, ki so se pred koncem vojne umaknili Stalinovemu terorju. V sklopu Platforme evropskega spomina in vesti so že pred leti želeli v bližini Evropskega parlamenta postaviti spomenik vsem žrtvam komunizma, a je mestna oblast v Bruslju temu nasprotovala. Sedanja oblast je temu bolj naklonjena, zato so idejo o postavitvi obeležja obudili. . Zver upa, da jim bo uspelo postaviti obeležje, ki bi spominjalo na žrtve vseh totalitarnih režimov.