SPREMEMBE. Smo zares pripravljeni nanje?
Blaž Lesnik
Spremembe. V petek se je začela volilna kampanja, v kateri nas kandidati s svojimi strankami, zdaj uradno, nagovarjajo s spremembami. Posebej glasni so t. i. novi obrazi novoustanovljenih list oziroma zdaj že strank. Starih vzorcev smo siti, stare rešitve so slabe in neučinkovite – pripeljale so nas na sam rob preživetja.
Vsak dan se država zadolži za ogromne vsote, številka brezposelnih je tik pod 111 tisoč, podjetja pa gredo v stečaje ali prisilne poravnave po tekočem traku. Nujne so torej spremembe in prinesli nam jih bodo novi ljudje, saj tisti, ki so vodili politiko zadnjih dvajset let, tega niso sposobni. V položaju, kjer se je znašla naša država, je perspektiva spremembe edina, ki obljublja rešitev. Zato je potrebno staviti nanjo vse.
Volivci smo iracionalna bitja. Se ne strinjate? Pa poglejmo. Kdo se pri izbiri kandidatov odloča na podlagi lastnega tehtnega premisleka? Kdo izbere stranko po pregledu vrednot, ki jih zastopajo in uresničujejo politični veljaki in kdo se odloča na podlagi strankarskih programov, potem ko jih preuči in v njih najde tisto, kar ga nagovarja in kar podpira tudi sam? Zdi se mi, da jih ni prav veliko. Večina je bolj podobna potrošniku v supermarketu, kjer se police šibijo pod bleščečimi izdelki v novih embalažah. Tako kot se bodo v prihodnjih dneh bleščali obrazi iz „jumbo“ plakatov, tv ekranov in nam od vsepovsod sporočali „izberi mene, jaz sem najboljši!“. Ponudbe je tokrat res za ogromen supermarket. Še bolj odločilen jeziček na tehtnici kot ponavadi pa bo letos končni medijski šov, kjer bodo šteli izgled, spretnosti v komuniciranju, izmikanje neprijetnim vprašanjem, nasmihanje. Tisto pač, kar bo po presoji kandidatov in njihovih svetovalcev bolj všečno ljudstvu. Žal so v to potrošniško igro prisiljene tudi stranke in kandidati, ki stavijo na kaj več kot na 12 lepo zvenečih stavkov v programu in širok nasmeh. Odloča pač večina, ki se zelo očitno zanaša le na svoje občutke, predstavo, ki jo zgradi na podlagi medijske izpostavljenosti in lastnih čustev. Emocionalno polje pa je kaj hitro plen manipulacije.
A iracionalno se obnašajo tudi tisti (predvsem to velja spet za nove – stare obraze), ki so se odločili stopiti v volilno tekmo. Kdo pa bi sicer s tako gorečo željo po zmagi na volitvah drvel naproti nečemu tako napornemu in zahtevnemu, kot je vodenje države v krizi. Slovenija ni v zavidljivem položaju in kdorkoli bo 4. decembra dobil mandat, se bo moral spoprijeti z zelo neprijetnimi odločitvami, reformami, ki bodo izzvale ogorčenje, jezo in nasprotovanja. Prevzeti krmilo zelo poškodovane ladje v neurju je izjemno nevarno in odgovorno početje. In hkrati, ker gre za prostovoljno odločitev, iracionalno. Človek je že od pradavnine programiran na bežanje pred nevarnostmi. Tistemu, ki ni uspelo, ni preživel. Kandidati so seveda prepričani, da bo njim in njihovi ekipi uspelo, poleg tega pa je oblast še vedno slast, ki je tako močna, da je še tako velike nevarnosti ne preženejo.
Kakorkoli že – demokracija danes velja za najboljšo obliko družbene ureditve in hvala Bogu zanjo, saj resnici na ljubo in vsem iracionalnostim navkljub omogoča tudi drugačno držo. Predpostavlja pametne in preudarne volivce in na drugi strani politike, ki so pripravljeni delati za skupno dobro in pri tem ne misliti na ozke interese lastne stranke.
Prvi korak do teh lepo zvenečih besed pa so spremembe. Te ne bodo prišle skozi famozne obljube novih, a že znanih, igralcev, prave spremembe se lahko zgodijo le, če se spremenimo sami. Kako (in če sploh) smo na to pripravljeni, pa je že drugo vprašanje. Čisto droben primer izpred tedna dni: poziv k spremembi naših navad ob prižiganju sveč (ki ga je podprla tudi škofovska konferenca), je naletel na precej negativen odziv. Ne, ne pustimo se spreminjati kar tako, pa čeprav smo Slovenci rekorderji pri prižiganju sveč in nas tu trgovci spretno speljejo na limance. Hkrati pa se še hudujemo nad ekoteroristi...
Nova priložnost bo že čez nekaj dni, ko goduje sv. Martin. Dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino, je pri nas praznik vina in trgovcev. Prav, a če že prisegamo na ljudske običaje, naj ne gredo z nami za volan. 20. novembra (tretjo nedeljo v novembru) bo dan spomina na žrtve prometnih nesreč.
In tako naprej vse do 4. decembra, ko naj zmagata preudarnost in premišljenost pred zunanjim bliščem in močjo.
